V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v mesecu oktobru na ogled razstava ob 200-letnici skupine Impol. Izpostavljeni so pomembnejši koraki v razvoju te tovarne pod Pohorjem. Izpostaviti velja leto 1825, ki se šteje kot zametek Impola, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger od Ignaca Greissmayerja kupila plavž in kovačijo: 2 kotlarni, 2 stanovanjski hiši. V tako imenovani kotlarni začnejo izdelovati bakrene izdelke. Z nakupom okoliških gozdov sta brata Sternberger priskrbela tudi les za kurjavo v obratih in za izdelavo oglja.
Sicer pa začetek razvoja kovaške dejavnosti na področju Zgornje Bistrice sega že v leto 1620, ko sta brata Matija in Jurij Stopar zgradila kovačnico na vodni pogon, v kateri so prvotno izdelovali raznovrstno orodje. V njej so s kladivom na vodni pogon izdelovali orodje, s katerim so oskrbovali grad in okoliške domačije. V letih 1680-1682 so turške horde plenile po Štajerskem, prizaneseno ni bilo niti vasi Zgornja Bistrica niti fužinam, ki so jih popolnoma požgali in porušili. Po letu 1683 so bile ponovno zgrajene in so desetletja obratovale nemoteno, imele so značaj obrtniških delavnic.
Razstava popelje vse do danes, ko Impol izdeluje izdelke iz več kot 250 različnih aluminijevih zlitin in jih izvaža po vsem svetu ter zaposluje 2.400 ljudi, od tega več kot 1.400 v Slovenski Bistrici.
Razstava sodi v temo 35. Dnevov evropske kulturne dediščine in 13. Tedna kulturne dediščine. Vodi v raziskovanje, spoznavanje in razumevanje dediščine, kot del našega življenja, naše identitete. Vsakdo izmed nas sooblikuje prostor v katerem sobivamo. Prav je, da pri tem ohranjamo domoznansko dediščino.
Natalija Stegne
