V času zimskih počitnic je Pionirska knjižnica znova dokazala, da je prostor znanja, domišljije in druženja. V vseh počitniških dneh so bili otrokom na voljo trije tematski kotički: knjižni, ustvarjalni in igralni kotiček, kjer so lahko brskali med knjigami, ustvarjali ali se igrali v spodbudnem okolju knjižnice.

Umetnost ročnega šivanja

Počitniško dogajanje se je začelo z delavnico Umetnost ročnega šivanja, ki jo je strokovno in z veliko srčnosti vodila Ivana Čoh. Otroci so spoznavali osnove ročnega šivanja, se učili pravilnega ravnanja s šivanko in sukancem ter urili svojo potrpežljivost in natančnost, vsekakor pa pridobili nova znanja.

Počitniški kviz z Ivanom Trajkovičem Izzy kvizi

V torek je sledil počitniški kviz, ki ga je vodil Ivan Trajkovič. Mladi udeleženci so reševali, razmišljali, ugibali, sodelovali in se ob tem tudi iskreno zabavali. Kviz ni bil le tekmovanje v znanju, temveč prava pustolovščina, kjer so otroci pokazali, koliko že znajo, in se hkrati naučili še marsičesa novega.

Vsem, ki so se podali na kvizovsko preizkušnjo, je knjižnica podarila knjigo. Sodelujočim pa čestitke za pogum in sodelovanje.

Lego delavnica – robotika za otroke

V četrtek so otroci stopili v svet tehnologije na Lego delavnici – robotiki za otroke, ki jo je izvedla ekipa Mali ustvarjalci. Sestavljanje in programiranje sta spodbudila logično razmišljanje, timsko delo in radovednost.

Poslikava panjskih končnic

Zadnji počitniški dan pa je bil posvečen tradiciji. Pod vodstvom Violete Šmon so se otroci preizkusili v poslikavi panjskih končnic. Spoznali so del slovenske kulturne dediščine ter ustvarili barvite motive, ki združujejo zgodbo, simboliko in likovno izražanje.

Zimske počitnice v Pionirski knjižnici so tako minile v znamenju ustvarjalnosti, znanja in sodelovanja. Iskrena hvala vsem mentorjem počitniških delavnic, ki so s svojim znanjem, ki so ga bili pripravljeni deliti, in predanostjo soustvarili nepozabne dni za naše mlade obiskovalce.

(Tanja Jakolič)

ZIMZELENE PRAVLJICE – PRAVLJIČNO KOLO

V čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je drugošolcem s svojo pravljico ZELENO KOLO popestrila pustni torek Mojca Plaznik Plavec, avtorica večih knjig za otroke in knjižničarka. Ob poslušanju  zgodbe in ogledovanju ilustracij, je avtorica učencem predala zelo lepo popotnico, da v življenju več kot materialne stvari in brezbrižnost štejejo drobne pozornosti, medsebojna pomoč ter pravo prijateljstvo.

Naj jih spremljajo dobre zgodbe.

Navdihujoča zgodba Alfonza Cugmasa

V Knjižnici Oplotnica je te dni potekal večer, prežet z navdihom, vztrajnostjo in osebnimi zmagami. Svojo življenjsko in tekaško pot je zbranim predstavil Alfonz Cugmas iz Spodnjih Prelog, eden izmed peščice Slovencev, ki so pretekli vseh sedem največjih maratonov na svetu. Njegova zgodba dokazuje, da za velike cilje nikoli ni prepozno.

Alfonz se je s tekom resneje začel ukvarjati leta 2000, ko je bil star 42 let. Sprva je bil tek predvsem način skrbi za zdravje, sprostitev po napornih dneh in priložnost za gibanje v naravi. A sčasoma je postal veliko več, postal je način življenja.

V Knjižnici Oplotnica je obiskovalcem iskreno in doživeto predstavil svojo pot, od prvih kilometrov do sodelovanja na največjih svetovnih maratonih. Njegova zgodba ni le športna statistika, temveč pripoved o pogumu, disciplini in tem, da se največje zmage pogosto začnejo z majhnim korakom.

Poleg sedmih velikih maratonov, ki jih je že pretekel, bo Alfonz letos svojo zbirko obogatil z novim izzivom – v maju se odpravlja na maraton v Cape Town. Naslednje leto pa namerava dodati še veliki maraton v Šanghaju, ki pa do tega trenutka še ni bil uradno potrjen. Alfonz je odločen, da se udeleži obeh in svojo sedmerico maratonov poveča na veliko deveterico.

Alfonz Cugmas je dokaz, da leta niso ovira, temveč le številka. Sanje nimajo roka trajanja, potrebujejo le odločitev, da jih začnemo uresničevati.
(Doroteja Fric)

Znova in znova.

V Pionirski knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je bila 16. februarja 2026 gostja literarnega večera Bronja Žakelj, avtorica avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

​Bronja Žakelj je s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset, v katerem je odkrito in iskreno spregovorila o svojem odraščanju in mladosti, o mamini in svoji težki bolezni, ter o bratovi smrti zagotovo zaznamovala slovenski literarni prostor. Kmalu po izidu knjige leta 2018 pri založbi Beletrina je roman dosegel izjemen uspeh, ki ga je leto pozneje potrdila še nagrada kresnik za najboljši roman leta 2019. Preveden je v osem jezikov, z dvanajstimi ponatisi, nedavno pa je izšel tudi v prenovljeni obliki, z več deset barvnimi fotografijami s snemanja istoimenskega filma v režiji Marka Naberšnika in produkciji produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Film je bil premierno prikazan na Sarajevskem filmskem festivalu 2025, kjer je požel navdušene odzive. Pri tem avtorica pravi, da je bilo doživeti svojo zgodbo na filmskem platnu hkrati lepo in zahtevno.

Knjigo je začela pisati zaradi želje po ustvarjanju, po pisanju zase in tudi za svoja otroka. Predvsem zato, da se zgodba ne bi pozabila in da bi nekako prekinila tišino. V knjigi je zapisana avtoričina iskrenost, njen spomin, ki pa ni nujno spomin vseh, ki so v njej tudi omenjeni. S pisanjem je močno podoživljala čase, o katerih pisala, terapevtska pa je knjiga postala šele, ko je avtorica dobila odziv bralcev, ki so se lahko na nek način poistovetili z njeno zgodbo.

Iskrenost se je dotaknila vseh, saj si delimo več, kot si mislimo. Takšni večeri nas opominjajo, kako zdravilna in povezovalna je lahko literatura.

(Tanja Jakolič)