9. decembra so obiskovalci v čitalnici knjižnice prisluhnili predavanju izkušene mojstrice zvočne terapije Lučke Ungar. Uvodoma je predavateljica predstavila starodavno tehniko, s katero uravnavamo delovanje fizičnega kot tudi energetskega telesa, ter zvočne posode, boben, zvončke in gong. Zanimivo je bilo opazovati, kako zvočne vibracije delujejo na gladino vode v posodi, in če pomislimo, da voda predstavlja 60-70 % telesne teže človeka, ni nič nenavadnega, da zvočne vibracije predstavljenih inštrumentov blagodejno vplivajo na nas.

Za zvočno kopel je značilno, da odpravlja stres, pozabljivost, nespečnost, migrene, umiri srčni utrip in uravnava krvni tlak, iz telesa odpravlja toksine, najrazličnejše blokade in še bi lahko naštevali.

Obiskovalci so bili ob koncu predavanja deležni tudi petnajstminutne meditacije, v katero jih je popeljala Lučka Ungar najprej ob pomirjujočih zvokih posebnega bobna, katerega zvoki spominjajo na šumenje valov, temu so sledile vibracije zvočnih posod, zvončkov, petja in gongov. V mislih se je marsikdo lahko prestavil daleč stran od vsakodnevnih skrbi ter ob tem začutil globoko psihofizično sprostitev in zadovoljstvo.
(Saša Šega Crnič)

Človeku se že od nekdaj porajajo vprašanja, kaj je tam zgoraj. Sprašuje se, kakšno je vesolje, saj niti o njegovi velikosti nima predstave, ne zna si predstavljati neskončnosti. Tiste svetle pikice na nočnem nebu, ki jih je človek poimenoval zvezde, so mu od nekdaj burile domišljijo. V njih je iskal razlage pojavov, ki jih ni razumel, čudil se je njihovi lepoti, se ob pogledu na nočno nebo raznežil in zaljubil. Tisti najpametnejši pa so se že mnogo let nazaj ukvarjali z raziskovanjem zvezd, vesolja in pojavov ter se trudili, da bi zase in za vse človeštvo poiskali odgovore na vprašanja.

V ponedeljek, 25. novembra, sta v do zadnjega kotička polni čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica svoje znanje o astronomiji in grški mitologiji povezala profesorja Srednje šole Slovenska Bistrica Lidija Ličen in mag. Marko Žigart. V (prekratki) uri predavanja Glasbeno – literarno potovanje po vesolju sta obiskovalcem predala kanček svojega znanja in jih popeljala v vesolje na obisk k zvezdam in mitološkim bitjem.

V poltemi čitalnice so obiskovalci lahko opazovali, kako so nebesna telesa na nočnem nebu dobivala mitološko obliko, njihova podoba pa je v pripovedovanju zaživela v zgodbah iz grške mitologije. Glasbeni vložki so prisotne popeljali k zvezdam in ozvezdjem, vse skupaj pa je pričaralo res nepozaben večer, kakršnih bi si po besedah obiskovalcev v prihodnje želeli še več.

mpp

Na tretjem vrtnarskem srečanju sta predavateljici gospe Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetija Majnika spregovorili o domači vzgoji kalčkov in pomenu 13 svetih noči.

V uvodnem delu smo izvedeli, kaj kalčki so, zakaj so tako pomembni in kako potekajo procesi v semenu, da lahko kalčki začnejo rasti. Kalčki imajo izredno pomembno vlogo kot bogat dodatek žive hrane. So vir mineralov in vitaminov, delujejo kot antioksidant in so nepogrešljivi tudi pri prehrani za otroke ter pri raznih dietah ob boleznih.

Izvedeli smo, katera semena so najboljša za kaljenja, kakšne lastnosti imajo določeni kalčki, zakaj so uporabni, katere je treba termično obdelati in katere lahko zaužijemo sveže, kako jih hranimo. V osrednjem delu srečanja je gospa Majda pojasnila, kako poteka domača vzgoja kalčkov. Z natančnimi napotki je predstavila, kako na najbolj enostaven način sami doma pridelamo kalčke.

V zaključnem delu je gospa Katja predstavila simboliko 13 svetih noči, ki imajo velik pomen v biodinamičnem kmetovanju. Gre za izkoristek sil z neba, ki imajo v tem času največjo moč. Med 24. 12. in 6. 1. namreč lahko v zemljo zakopljemo semena, ki tako dobijo vso potrebno energijo, da bodo močna in dobro obrodila.

Naslednje vrtnarsko srečanje bo 6. 1. 2025 na temo Kako izbrati primerno seme in čas sejanja ter pomen ritmov. Srečanja so brezplačna in prijava ni potrebna. Vljudno vabljeni.

Janja Halužan

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je pretekli četrtek potekal domoznanski večer v počastitev 190-letnice rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Večer so popestrili ljubiteljska gledališka igralca Peter Mlakar (KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica) in Primož Rajh (KD Slomšek Slovenska Bistrica in Bistriški teater) ter Ložniške ufarce (TD Zgornja Ložnica).

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je leto 2024 razglasila za Stepišnikovo leto. Nastala je pregledna razstava, katere avtorji so: Natalija Stegne (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje) in Matjaž Stibilj (Valvasorjeva knjižnica Krško). Ob tej priložnosti je v knjižnici na ogled tudi razstava pastelnih slik avtorja Jožeta Žlausa Jurij Vodovnik – podobe njegovega življenja. V vitrinah pa je razstava v počastitev dr. Josipa Vošnjaka, dr. Janka in Josipa Serneca, treh narodnih buditeljev z območja med Pohorjem in Bočem.

Vse razstave vabijo na ogled do konca leta 2024.

Veseli nas, da je stroka prepoznala pomen in vlogo Lovra Stepišnika. Leta 1998 je bil na pobudo članov Sekcije za potujoče knjižnice v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika ustanovljen Stepišnikov sklad, katerega namen je z zbranimi sredstvi finančno podpirati razvojne projekte in strokovno delo na področju potujočega knjižničarstva.

Tudi ljubiteljska kultura lokalnega okolja ohranja lik Lovra Stepišnika. Etnološka skupina Ložniške ufarce, ki deluje v okviru Turističnega društva Zgornja Ložnica, skozi odrske postavitve vpleta lika Lovra Stepišnika in dr. Josipa Vošnjaka. Po obronkih Pohorja, kjer je nekoč sam Stepišnik ljudi nagovarjal k branju slovenske pisane besede, poteka Stepišnikova pohodna pot. Z raziskovanjem življenja in dela prvega potujočega knjižničarja se je ukvarjal tudi Edmund Pogorevc, nekdanji vodja podružnične šole na Zgornji Ložnici.

Partnerji v projektu: Občina Vojnik, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Natalija Stegne