V osrednji knjižnici smo gostili Andreja Vojeta, raziskovalca podvodnega sveta, ki je razkril lepote Rdečega morja v filmu Podvodno kraljestvo v deželi Faraonov.
Andrej Voje je slovenski potapljač, podvodni fotograf in snemalec, ki že več kot trideset let raziskuje globine morja. V tem času je opravil več kot 1300 potopov, pri čemer je spoznaval čudeže vseh treh oceanov in morij šestih kontinentov. Kot je pripovedoval ob nedavnem obisku Knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, se je njegova pot začela precej preprosto – s potapljanjem na dah in masko. Kot študent se je pridružil odpravi potapljačev na Kitajsko, kjer mu je bratranec podaril prvi fotoaparat za podvodno fotografiranje. Prav tam ga je srečanje s hobotnico popolnoma prevzelo in mu odprlo vrata v nov svet. Po vrnitvi domov je opravil potapljaški izpit, le pol leta kasneje pa se je že potapljal v turkiznih vodah Maldivov. Fotoaparat je sčasoma zamenjal s podvodno kamero, saj je želel še bolj ujeti gibanje, barvitost in tišino sveta pod morsko gladino, ki ga je popolnoma očaral.
Tokrat je Andrej Voje našo knjižnico obiskal z namenom, da predstavi svoj film Podvodno kraljestvo v deželi Faraonov. Film je sestavljen iz več kot trideset ur podvodnih posnetkov, posnetih v Rdečem morju, med Arabskim polotokom in Afriko. Vlogo pripovedovalke in glavne junakinje je zaupal morski želvi, ki gledalca popelje v svoj skrivnostni in barviti svet. Film razkriva življenje ob koralnem grebenu – od jate pisanih rib, ki čez dan živahno drsijo med koralami, do tistih, ki se ponoči skrivajo pred plenilci. Predstavlja tudi občutljivo povezanost med različnimi morskimi bitji, ki sobivajo v popolni simbiozi. A to ravnovesje je vse bolj krhko. Človek s svojim poseganjem vse bolj ogroža svet, kjer sta nekoč vladali harmonija in mir. Bo ta čarobna povezanost še obstala, ali bo modrina morja postala le spomin na nekoč živeče podvodno kraljestvo?
Po zaključku filma se je odprla debata, obiskovalci so imeli kar nekaj vprašanj o njegovem delu, na katera je Andrej Voje z veseljem odgovarjal. Ob tem je poudaril, da si želi, da bi se gledalcev njegova zgodba dotaknila in jih spodbudila k razmisleku o naši odgovornosti do morja. Verjame, da bi morali do podvodnega sveta pristopati z enakim spoštovanjem, kot ga čutimo do gora, gozdov in drugih naravnih okolij. Pravi, da tudi sam na začetku ni vedel vsega in je naredil marsikatero napako, danes pa ga ob pogledu na uničene koralne grebene zaboli srce. Brez koral namreč ni življenja v morju – ni planktona, ni majhnih ribic in ni bitij, ki ohranjajo to krhko ravnovesje.
Njegov film tako ni le poklon lepoti podvodnega sveta, ampak tudi tiho opozorilo in poziv k spoštovanju narave. Andrej Voje nas skozi svoje posnetke opominja, da se resnična veličina človeka pokaže prav v tem, kako zna varovati tisto, kar mu je zaupano – tudi v globinah, kjer vladata tišina in modrina.
Doroteja Fric
