Znova in znova.
V Pionirski knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je bila 16. februarja 2026 gostja literarnega večera Bronja Žakelj, avtorica avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.
Bronja Žakelj je s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset, v katerem je odkrito in iskreno spregovorila o svojem odraščanju in mladosti, o mamini in svoji težki bolezni, ter o bratovi smrti zagotovo zaznamovala slovenski literarni prostor. Kmalu po izidu knjige leta 2018 pri založbi Beletrina je roman dosegel izjemen uspeh, ki ga je leto pozneje potrdila še nagrada kresnik za najboljši roman leta 2019. Preveden je v osem jezikov, z dvanajstimi ponatisi, nedavno pa je izšel tudi v prenovljeni obliki, z več deset barvnimi fotografijami s snemanja istoimenskega filma v režiji Marka Naberšnika in produkciji produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Film je bil premierno prikazan na Sarajevskem filmskem festivalu 2025, kjer je požel navdušene odzive. Pri tem avtorica pravi, da je bilo doživeti svojo zgodbo na filmskem platnu hkrati lepo in zahtevno.
Knjigo je začela pisati zaradi želje po ustvarjanju, po pisanju zase in tudi za svoja otroka. Predvsem zato, da se zgodba ne bi pozabila in da bi nekako prekinila tišino. V knjigi je zapisana avtoričina iskrenost, njen spomin, ki pa ni nujno spomin vseh, ki so v njej tudi omenjeni. S pisanjem je močno podoživljala čase, o katerih pisala, terapevtska pa je knjiga postala šele, ko je avtorica dobila odziv bralcev, ki so se lahko na nek način poistovetili z njeno zgodbo.
Iskrenost se je dotaknila vseh, saj si delimo več, kot si mislimo. Takšni večeri nas opominjajo, kako zdravilna in povezovalna je lahko literatura.
(Tanja Jakolič)
