Prvi ponedeljek v mesecu decembru je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gostila nekdanjega novinarja, pesnika, pisatelja, založnika in računovodjo Jako Tomca. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.
V knjižnici se je Tomc pred nekaj leti že predstavil kot avtor kriminalke 720 utripov srca. Tokrat je predstavil svoje zadnje delo, Stop igra, ki je nekakšno nadaljevanje Maničnega poeta. Njegov opus obsega devet del zelo različnih žanrov. Zadnja tri pa so prevedene tudi v angleščino.
Leta 2010 je izdal Maničnega poeta, v katerem opisuje svoje zdravstvene težave. V lanskem letu pa je izšla njegova druga knjiga s to tematiko, Stop igra s podnaslovom moje življenje z bipolarno motnjo, ki je napisana na laičnemu bralcu razumljiv način. Avtor brez dlake na jeziku spregovori o bipolarni motnji, o bolezni s katero živi in sobiva že kar precej časa. Knjiga je razdeljena na krajša poglavja. Ponekod vsebuje dnevniške zapise, prepise iz njegove zdravniške kartoteke, pisma ali anekdote. Bralcu se avtor skozi besedilo popolnoma odpre, razkrije svojo bolezen v vseh njenih fazah, hkrati pa razgali sebe, svoja občutenja, misli, družino in prijatelje.
Med pogovorom je obiskovalcem zaupal, da so njegov stabilizator računovodsko delo, ki mu omogoča rutino, ki je še kako zelo pomembna, in družina, predvsem partnerka ter sin Oskar.
Ob koncu druženja so obiskovalci s pridom izkoristili ponujeno priložnost in avtorju zastavili vprašanja ali pa z njim delili svoje razmišljane. Stop igra je knjiga, polna vzponov in padcev, knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak – z bipolarno motnjo ali brez nje.
(Tanja Jakolič)
