Prvi ponedeljek v marcu je bilo v osrednji knjižnici Slovenska Bistrica predavanje Dana Podjeda, antropologa, sodelavca na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami, izolaciji v kriznih časih, vozniškim navadam, trajnostnemu ravnanju z odpadki, etični usmeritvi in prostovoljstvu.
Podatek, da kar 87 % ljudi pogleda na telefon že v prvi uri dneva in kar 69 % v prvih petih minutah, je sprožil tiho prepoznavanje. Prepogosto je mobilna naprava tudi zadnja stvar, ki se je dotaknemo, preden zaspimo.
Predavatelj je odkrito spregovoril o tem, kako smo v povprečju 2617-krat na dan v stiku z zaslonom in kako so te naprave preoblikovale naše dojemanje resničnosti. Kako smo začeli zaupati navideznim 'prijateljem' bolj kot ljudem ob sebi. In predvsem, zakaj nas to dolgoročno pušča bolj osamljene, tesnobne in pod stresom. Spraševal se je, koliko pozornosti resnično namenjamo drugim ljudem in koliko sposobnosti smo izgubili glede globljega sočutja zaradi nenehne digitalne motnje. Kaj je pravzaprav sreča in kje jo najdemo. Koliko človečnosti še premoremo.
Podjed je poudaril, da so zasloni tisti, ki nam kradejo pozornost in človeško bližino. Z lastno izbiro lahko vedno izberemo sočloveka in čas pristnih odnosov. Naj pozornost namenimo resničnim ljudem okoli sebe ter hkrati vzpostavimo zdrave navade glede uporabe tehnologije.
Leta 2022 je Večerov Bob pripadel Danu Podjedu za izjavo: »Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu.«
Večer spoznanj, prepoznanj in predvsem spodbude, da začnemo majhne spremembe pri sebi. Morda pa že jutri začnemo dan drugače, brez zaslona, z resničnim pozdravom popolnega tujca.
(Tanja Jakolič)
