Kako proti apatiji in dolgčasu otrok in mladostnikov

Dr. Zdenka Zalokar Divjak je doktorica psihologije, magistrica socialne psihiatrije in psihoterapevtka s področja logoterapije. Njeno osrednje poklicno zanimanje je družina ter vzgoja otrok in mladostnikov. Objavila je preko 300 znanstvenih in strokovnih člankov, 6 samostojnih knjig in več priročnikov, preko 30 let pa vodi doživljajske tabore za mladino in otroke.

Predavateljica nam je na spletnem dogodku predstavila pasti, ki jih zaznamuje sodobni čas, še posebej zdajšnji, koronski čas. Odraščanje nikakor ni lahko, saj so družbene spremembe, pričakovanja ali tekmovalnost ves čas pred nami. Zato staršem, vzgojiteljem in učiteljem vzgoja predstavlja velik izziv. Uspeh je, če življenje in okolico doživljamo stvarno in se naše ideje, vrednote ter spoznanja ujemajo z realnimi pričakovanji.

Že zelo majhni otroci tožijo, da jim je dolgčas. Sama pravi, da s tem ni nič narobe, ker samo tako lahko otrok tudi razmišlja in je s tem akter svojega prostega časa in igre. Narobe je, da so starši kreatorji otroške igre, da jo usmerjajo, predlagajo potek in zaključek igre, saj kaj kmalu takšna igra postane za otroka nezanimiva. Pogosto se tudi dogaja, da kasneje starši hodijo še enkrat v šolo, da so otroci preveč odvisni od pomoči staršev in se sami sploh ne poskušajo potruditi. Starši pa kaj hitro priskočijo na pomoč.

Poudarila je, da človek potrebuje napetost, odnos med človekom in nalogo oziroma ciljem, saj se lahko iz dolgčasa razvije apatija, v smislu zakaj bi se sploh trudil, saj je vse brez veze. Prav je tudi, da otrok pomaga pri vsakdanjih opravilih tudi doma, saj tako oblikuje svojo osebnost.

Zaključila je z mislijo, da mladi potrebujejo našo navzočnost, potrebujejo nas predvsem zato, da nas vidijo kot vzor, kot vodilo, kaj je prav in kaj narobe, da smo odrasli stabilni in smo ob tem tudi z našimi otroki. Samo tako bodo dobili pravo sporočilo, da so težave del našega življenja.

Zdenka Zalokar Divjak