V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so v letošnjem letu svetovni dan knjige in Noč knjige obeležili v ponedeljek, 22. aprila 2024, s predstavitvijo zadnjega romana Zdenka Kodriča. Z avtorjem se je dobro uro pogovarjal urednik romana Aljaž Krivec in po svetovnih morjih krmaril Ladjo Maribor.
Prisotne je na začetku prireditve nagovorila direktorica knjižnice Patricija Breznikar, ki je poudarila pomen branja in knjige za človekov osebni razvoj, hkrati pa je poudarila tudi pomen slovenske knjige v preteklosti in danes. Z blago božajočimi besedami je vse prisotne pospremila na krov, nato pa je Ladja Maribor dvignila sidro in odplula.
Zdenko Kodrič je literarni ustvarjalec, novinar Večera, nekdanji urednik tednika 7D, ki je z objavami začel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Bil je pobudnik številnih kulturnih prireditev v Mariboru in okolici, preizkusil se je tudi kot igralec ljubljanskega gledališča Pekarna, ki je gostovalo po Jugoslaviji, Franciji, Italiji. Bil je član žirije Borštnikovega srečanja in član Strokovnega sveta SNG Maribor. Danes živi in ustvarja v Cirkovcah. Še vedno piše, ukvarja pa se tudi s pisanjem scenarijev. Njegov opus obsega enajst romanov, prvi – Blaženi Franc Rihtarič – je izšel leta 1994, zadnji pa je roman Ladja Maribor, ki je izšel v lanskem letu pri založbi Litera. Avtor se ukvarja tudi s pesnjenjem, izdal je pet pesniških zbirk, piše drame, radijske igre, nekoliko pa se je spogledoval tudi z besedili za otroke.
Ladja Maribor je roman, v katerem pisatelj spretno prepleta zgodovinska dejstva in fikcijo. Znano je, da so z imenom mesta Maribor v zgodovini plule tri ladje – ena po Dravi v letu 1930, druga med letoma 1976 in 2017 po oceanih sveta, tretja pa v šestdesetih letih dvajsetega stoletja po Jadranskem morju. Avtor nas popelje v leto 1960 in nas predstavi glavnim protagonistom, miličnikom – nadzornikom Zavadlavu, Mithansu in Belšaku, ki na dotični ladji na tajni plovbi iz Pulja v Boston čuvajo dragocen tovor. Tovor je zlato, ki ga podarja skupina neuvrščenih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, volilnemu štabu takratnega kandidata za ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Vsak od treh glavnih protagonistov zagovarja svojo resnico in zdi se, kot da so zapluli v kalne vode. Vsak predstavlja svoje videnje dogodkov, njihove pripovedi so mestoma enake, drugje se izpodbijajo. Izneverijo se svojemu poklicu in plovbo v Ameriko izkoristijo za polnjenje svojih žepov na račun države. Pripoved nam podaja razmerje odnosov med oblastjo, močjo in zlorabo položaja.
Vsekakor roman, ki ne sme ostati na knjižni polici.
(mpp)
