Domoznanski večer, posvečen Pohorju, je knjižnica izvedla ob obletnici rojstva pravljičarja Jožeta Tomažiča, rojenega na Velikem Tinju, in ob 160. obletnici ustanovitve Bralnega društva pod Pohorjem.
Domoznanski večer je začela knjižničarka Darja Plavčak s pripovedovanjem Tomažičeve pravljice Prevzetna drvarka. V nadaljevanju pa so številni obiskovalci prisluhnili prof. Viljemu Podgoršku, ki je v vitrinah knjižnice pripravil razstavo Kamnine in minerali Pohorja. Razstavljeni primerki pričajo o njegovi geološki pestrosti, ki se pokaže ob večjih posegih v prostor. O živi naravi Pohorja pa je spregovorila Andreja Senegačnik z Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor, ki je tudi soavtorica razstave Pohorje – v zavetju stoletnih dreves spe pohorske vile. Poudarila je, da na Pohorju še najdemo mirna in samotna območja, ki omogočajo bivanje nekaterim redkim živalskim in rastlinskim vrstam. Na Pohorju najdemo marsikatera presežna drevesa, mnogokrat posajena v bližini hiš, kmetij, ki imajo simbolno vrednost varovanja pred zlim. Pohorske planje, ki jih porašča volk, so z arniko in nekaterimi vrstami orhidej pester svet divjih opraševalcev. Žuboreči potoki ter jezera in visoka barja, ki so najniže ležeča v Evropi, so izjemni življenjski prostori kačjemu pastirju, planinskemu pupku. Gre za območje, ki je med najbolj ohranjenimi v Sloveniji in prav zato teče postopek za razglasitev Pohorja kot regijskega parka. Večer je sklenila Agica Kovše, knjižničarka in pravljičarka iz Mariborske knjižnice, s Tomažičevima pravljicama, pripovedovanima v narečju.
Ali bodo na Pohorju, v zavetju stoletnih dreves, še bivale pohorske vile, vodovnik in jezernik? Na nas je, da Pohorje ostane zeleno, prijazno ljudem, predvsem pa bogatemu in pestremu živalskemu ter rastlinskemu svetu.
Natalija Stegne
