Človeku se že od nekdaj porajajo vprašanja, kaj je tam zgoraj. Sprašuje se, kakšno je vesolje, saj niti o njegovi velikosti nima predstave, ne zna si predstavljati neskončnosti. Tiste svetle pikice na nočnem nebu, ki jih je človek poimenoval zvezde, so mu od nekdaj burile domišljijo. V njih je iskal razlage pojavov, ki jih ni razumel, čudil se je njihovi lepoti, se ob pogledu na nočno nebo raznežil in zaljubil. Tisti najpametnejši pa so se že mnogo let nazaj ukvarjali z raziskovanjem zvezd, vesolja in pojavov ter se trudili, da bi zase in za vse človeštvo poiskali odgovore na vprašanja.

V ponedeljek, 25. novembra, sta v do zadnjega kotička polni čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica svoje znanje o astronomiji in grški mitologiji povezala profesorja Srednje šole Slovenska Bistrica Lidija Ličen in mag. Marko Žigart. V (prekratki) uri predavanja Glasbeno – literarno potovanje po vesolju sta obiskovalcem predala kanček svojega znanja in jih popeljala v vesolje na obisk k zvezdam in mitološkim bitjem.

V poltemi čitalnice so obiskovalci lahko opazovali, kako so nebesna telesa na nočnem nebu dobivala mitološko obliko, njihova podoba pa je v pripovedovanju zaživela v zgodbah iz grške mitologije. Glasbeni vložki so prisotne popeljali k zvezdam in ozvezdjem, vse skupaj pa je pričaralo res nepozaben večer, kakršnih bi si po besedah obiskovalcev v prihodnje želeli še več.

mpp

Ob tednu splošnih knjižnic

Jernej Dirnbek je eden od dveh ustanovnih članov slovenske rok skupine Mi2, v kateri deluje še danes kot avtor besedil številnih uspešnic, pevec in kitarist, hkrati pa literarno ustvarja. Večina ljudi ga pozna kot glasbenika, vendar smo izpod njegovega peresa dobili že tri romane in več pesniških zbirk. Prvencu romana Pevci pozabljenih pesmi (2016) sta sledila še Tramp (2021) in Ledena kraljica (2022). Pogovor z gostom je vodila Mojca Plaznik Plavec.

V dobri uri pogovora je obiskovalcem razkril popolnoma neambiciozne glasbene začetke, kako se je skupina skozi leta spreminjala in se širila glede na število članov. Besedila so bila v začetku vsebinsko obogatena z lokalnimi zgodbami, sčasoma pa so postajala vse bolj univerzalna. Gost je z obiskovalci delil nepozabna doživetja in dogodivščine. Tiste prijetne in tiste nekoliko manj prijetne anekdote, ki so se v teh letih pripetile na odru. S skupino Mi2 so namreč obeležili že tisoči koncert in kmalu bo trideseta obletnica njihovega delovanja.

Besedila, ki jih piše Jernej Dirnbek, so vsebinsko zabavna, a vendar družbeno kritična. Z njimi pripoveduje zgodbe iz vsakdanjega življenja, hkrati pa poslušalcu postavlja zrcalo. Podobno kot besedila njegovi romani razgaljajo pomembna vprašanja današnje družbe. So nekakšna družbena parodija in opozarjanje na težave. V njegovih leposlovnih delih je glavni junak pogosto antijunak, vedno na meji, vendar do te mere, da ga ima bralec še vedno rad, saj sam pravi: »Popolni ljudje niso smešni.«

Z izbranimi odlomki iz romana, ki jih je prebirala voditeljica, je avtorja izzvala v njegov značilno sproščen, nagajiv in odkrit komentar. Večer je minil (pre)hitro tudi zaradi Dirnbekovega glasbenega izvajanja, s katerim ga je bogatil.

(Tanja Jakolič)

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je pretekli četrtek potekal domoznanski večer v počastitev 190-letnice rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Večer so popestrili ljubiteljska gledališka igralca Peter Mlakar (KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica) in Primož Rajh (KD Slomšek Slovenska Bistrica in Bistriški teater) ter Ložniške ufarce (TD Zgornja Ložnica).

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je leto 2024 razglasila za Stepišnikovo leto. Nastala je pregledna razstava, katere avtorji so: Natalija Stegne (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje) in Matjaž Stibilj (Valvasorjeva knjižnica Krško). Ob tej priložnosti je v knjižnici na ogled tudi razstava pastelnih slik avtorja Jožeta Žlausa Jurij Vodovnik – podobe njegovega življenja. V vitrinah pa je razstava v počastitev dr. Josipa Vošnjaka, dr. Janka in Josipa Serneca, treh narodnih buditeljev z območja med Pohorjem in Bočem.

Vse razstave vabijo na ogled do konca leta 2024.

Veseli nas, da je stroka prepoznala pomen in vlogo Lovra Stepišnika. Leta 1998 je bil na pobudo članov Sekcije za potujoče knjižnice v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika ustanovljen Stepišnikov sklad, katerega namen je z zbranimi sredstvi finančno podpirati razvojne projekte in strokovno delo na področju potujočega knjižničarstva.

Tudi ljubiteljska kultura lokalnega okolja ohranja lik Lovra Stepišnika. Etnološka skupina Ložniške ufarce, ki deluje v okviru Turističnega društva Zgornja Ložnica, skozi odrske postavitve vpleta lika Lovra Stepišnika in dr. Josipa Vošnjaka. Po obronkih Pohorja, kjer je nekoč sam Stepišnik ljudi nagovarjal k branju slovenske pisane besede, poteka Stepišnikova pohodna pot. Z raziskovanjem življenja in dela prvega potujočega knjižničarja se je ukvarjal tudi Edmund Pogorevc, nekdanji vodja podružnične šole na Zgornji Ložnici.

Partnerji v projektu: Občina Vojnik, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Natalija Stegne

V četrtek, 7. novembra, smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica otrokom podarili animacijsko predstavo Psst! To je knjižnica v izvedbi Renate Brglez iz gledališča Pravljičarna. V predstavi se je miški Minki za las uspelo izmuzniti požrešnemu mačkonu in nenadoma se je znašla v naši knjižnici v množici obiskovalcev in knjig, kjer še nikoli ni bila. Sprva je miška Minka mislila, da je v trgovini, šele ko je prebrala naslov pravljice, je ugotovila, da je v knjižnici. Tako se je ob pomoči prisotnih otrok na zabaven in nevsiljiv način pričela njena pustolovščina med knjigami, pravljicami, pesmicami in ugankami. Otroci so z miško Minko spoznali Pajkija, ki je dobro poznal knjižničarje, bralce, pesnike, pisatelje in ilustratorje ter bonton knjižnice. Skupaj z miško Minko in otroki so iskali rime, spoznali 'mišjo' Rdečo kapico, se ob ilustracijah naučili pesmico, risali vsak svojo ilustracijo in čisto na koncu spoznali, da nam v knjižnici čisto zares ni nikoli dolgčas.