(11. februar 1932 – 90. obletnica rojstva)
Janko Čar, redki ga poznajo pod psevdonimom Janez Blažič, je bil slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec. Rojen je bil na Velikem Tinju, a se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila na Zgornjo Bistrico, da pa bi se med drugo svetovno vojno izognila selitvi v Srbijo, se je družina preselila nad Idrijo, na očetov dom. Po vojni so se vrnili v Slovensko Bistrico, kjer je Janko Čar opravil malo maturo. Leta 1958 je z diplomo, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado, zaključil študij slovenskega jezika in književnosti ter srbohrvaškega jezika in književnosti v Ljubljani. Kljub nagovarjanju, da bi ostal na fakulteti, je v mladem intelektualcu prevladala navezanost na domači kraj. Prvo leto službovanja se je zaposlil kot učitelj slovenskega jezika in književnosti v Oplotnici in nato v Slovenski Bistrici. Leta 1964 se je zaposlil na Pedagoški akademiji v Mariboru in utiral pot univerzitetnemu študiju slovenistike na Univerzi v Mariboru, najprej kot asistent in predavatelj ter nazadnje kot docent za slovenski jezik.
Janko Čar je vse svoje življenje posvetil pedagoškemu, znanstvenemu, strokovnemu ter literarnemu in kulturno-umetniškemu delu. Na kulturnem področju je Janko Čar poznan kot režiser, pisec dramskih del, komedij in veseloiger. Njegova dramska dela so uprizorili člani Kulturnega društva Slomšek iz Slovenske Bistrice, med njimi tudi Kako so v Butalah preimenovali ulice (2009). Kot avtor se je podpisal pod knjigi Božične zgodbe in Med svitom in zarjo, ki je bila tudi njegov knjižni prvenec.
Leta 2009 je Janko Čar postal častni občan Slovenske Bistrice, leta 2005 je prejel zlato Romihovo plaketo občine Slovenska Bistrica. V počastitev njegove osemdesetletnice je leta 2012 izšla monografija Večno mladi Htinj. Leta 2020 so v župnijski cerkvi svetega Jerneja odprli farno knjižnico, ki nosi ime po tem vsestranskem slovenjebistriškem kulturnem delavcu, profesorju slovenistu in jezikoslovcu.
Natalija Stegne
