Avtorica knjige Umetnikova pot, Julia Cameron, trdi, da smo vsi ljudje po naravi ustvarjalni, pa naj gre za slikanje ali umetnost preživetja meseca z minimalno plačo. Vprašanje je le, v kolikšni meri ustvarjalnosti dovolimo, da se izrazi.

Potencial, ki je globoko v nas, je potrebno negovati, si zanj (oziroma zase) vzeti čas, da bo na poti do zastavljenega cilja dovolj močan in s tem kos vsem preprekam. Podobno kot je negovana rastlina odporna na vremenske in druge vplive. Dejavnosti, ki nas bodo iz logičnega možganskega dela ponesle k ustvarjalnejšemu, umetniškemu, vsebujejo redne in ponavljajoče gibe. Za nekatere je to lahko strganje korenčka ali lupljenje jabolka, za druge prhanje, plavanje, ribanje, britje ali zgolj pisanje na roko. Vsak si naj poišče svojo, tisto najbolj pravo.

Zame je ena takih dejavnosti šivanje. Predstavlja čas, ko se osredotočam na rez škarij, vbod šivanke in usklajevanje barv, s tem pa se obvarujem pred negativnimi vplivi vsakega posameznega dne. Ali če povem povsem preprosto, izklopim možgane in samo sem, tukaj in zdaj.

S tokratno razstavo, ki bo na ogled v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica do 4. januarja 2023, vam na ogled ponujam vsakdanje, uporabne tekstilne izdelke.

Karmen Zaletel Potočnik

Ježek teka, teka...in priteče  naravnost v našo knjižnico na Tinju. Za to pa so poskrbeli otroci iz vrtca na Tinju z vzgojiteljico Polono.

Igor Vitrih, roj.15.09.1985 v Slovenj Gradcu, po poklicu pedagog, prof. likovne umetnosti in pthv, je nenehno vpet v ustvarjanje. Poklicno razvija ustvarjalnost osnovnošolske mladine, ki jo poučuje, prav tako pa tudi skozi samostojno pot, z iskanjem ustvarjalnih izraznih možnosti znotraj svojih razstav, ki jih prireja. Navdušuje se nad različnimi področji oblikovanja, nad modelarstvom, digitalnim 3d modeliranjem, skratka nad vsem, kar se prepleta z njegovim poklicnim delom. Prireja tudi ustvarjalne delavnice za otroke ter natečaje doma in v tujini.

O razstavi

Likovna dela se nanašajo na področje računalniške grafike, novega ustvarjalnega medija, s katerim se avtor tudi ukvarja. Gre za sodobno tehniko grafičnega oblikovanja s pomočjo računalnika, kjer se avtor prav tako srečuje s prepletom različnih likovnih problemov.

4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole

Josip Vošnjak se je rodil 4. januarja 1834 v Šoštanju. Oče je bil obrtnik usnjar, kar je omogočalo varno življenje velike družine, mati pa gospodinja, o kateri je nekje zapisal: »Bila je kratko rečeno najuglednejša gospodinja in najmilejša mati svojim šestih otrokom.« Šolska pot ga je iz Šoštanja popeljala preko Celja in Gradca na Dunaj, kjer se je leta 1852 vpisal na medicinsko fakulteto in 1. marca 1858 končal študij medicine. Zdravniški poklic je opravljal v več krajih, tudi v Slovenski Bistrici.

Politično se je angažiral na številnih področjih, bil je poslanec v štajerskem deželnem zboru, dunajskem državnem zboru in kranjskem deželnem zboru. Po seznanitvi z najbolj znanimi slovenskimi narodnjaki, je začel pisati za Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Pisal je politične programe in bil organizator shodov. Vseskozi pa si je prizadeval za Zedinjeno Slovenijo in aktivno sodeloval pri organizaciji taborov v Ljutomeru, Žalcu, Vižmarjih.

V času bivanja in službovanja v Slovenski Bistrici je spoznal Lovra Stepišnik, ki je zbiral slovenske knjige, jih s košem nosil od hiše do hiše in jih posojal preprostim ljudem. Stepišnik je s tem preprostim in nadvse pomembnim dejanjem postal prvi potujoči knjižničar. Lovro Stepišnik je bil s strani Vošnjaka deležen vse potrebne podpore pri nastajanju knjižnice. Tako je Lovro Stepišnik ob pomoči Josipa Vošnjaka leta 1863 ustanovil v svojem »Zidarskem mlinu« na Zgornji Ložnici »Bralno društvo pod Pohorjem« s slovensko knjižnico »Slovenska Bukvarnica«.

Dr. Vošnjak se je v svojem buditeljskem delu zavedal, da je temelj in opora vsakega naroda kmečko ljudstvo, ki ga je treba zbujati iz stoletnega spanja in ga narediti narodno zavednega.

Leta 1895 je prenehal s političnim delovanjem in se preselil na Visole nad Slovensko Bistrico, kjer se je posvetil vinogradništvu in pisateljevanju. Umrl je 21. oktobra 1911, pokopan je na pokopališču za Zgornji Ložnici. Na hiši, kjer je živel, je spominska tabla za napisom: »V tej hiši je jesen svojega življenja preživel slovenski pisatelj in narodni buditelj dr. Josip Vošnjak.«

Dr. Josip Vošnjak je kot zdravnik pisal poljudnoznanstvene spise (Kolera, Dolgost človeškega življenja), poznamo ga kot avtorja rodoljubno-političnih besedil in družbeno-gospodarskih spisov.

Leta 1867 je objavil v samozaložbi brošuro Slovenci, kaj čemo? V njej je pisal, da bi se naj vsi Slovenci združili v eno narodno slovensko skupino, z enim deželnim zborom in eno vlado.

Dr. Josip Vošnjak je bil tudi slovenski pisatelj. Njegov najznačilnejši je roman Pobratimi, spisal je tudi večje število novel in ljudskih povesti, za izobražence pa dramo o slovenskem rodoljubu Tomanu Doktor Dragan. Napisal je še dramo Lepa Vida in nekaj komedij (Svoji k svojim, Ministrovo pismo). V svojem času je bil kot pripovednik cenjen, saj je bil tudi predsednik slovenskega pisateljskega društva.

Slovenjebistriška knjižnica nosi njegovo ime od leta 1984. Tega leta so v Slovenski Bistrici potekali Vošnjakovi dnevi s številnimi prireditvami. V sklopu teh prireditev se je Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica preimenovala v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Sicer je knjižnica nosila Vošnjakovo ime že leta 1908, ko je bila ustanovljena Dr. Jos. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici.

Elko Borko, upokojeni mariborski zdravnik, članek z naslovom Dr. Josip Vošnjak – zdravnik, pisatelj in narodni buditelj zaključi z besedami: »Dr. Josip Vošnjak, borec za Zedinjeno Slovenijo, ostaja tudi 100 let po smrti vzor nesebičnega domoljubja, kar je tudi danes izjemna vrednota.«

 Razstava o dr. Josipu Vošnjaku je na ogled v vitrinah osrednje knjižnice v Slovenski Bistrici.

Natalija Stegne