Tokratni razstavljavec, umetnik, ki lesu vdahne dušo, je Konjičan Franci Ratej - Frenk. V slovenjebistriški knjižnici je na ogled postavil ciklus dvanajstih podob v lesu oz. furnirju Domače obrti na Slovenskem. Podobe so nastajale osem let in so svojevrsten zapis naše dediščine. Sicer pa svojo prvo intarzijo pohorske domačije, ki jo je ustvaril v osnovnošolskih letih, hrani še danes. Z intarzijami je ustvaril portrete znanih Konjičanov, krajino, konjiške ulice, planinske motive in seveda cvetje.

Poleg zares ostrega noža intarzije zahtevajo veliko natančnosti, volje in vztrajnosti. In pravi material. Različne vrste lesa že same ponujajo pestro barvno paleto. Najboljši je les, ki ga industrija zavrže, to so grčasti, plesnivi, razpokani materiali, ki so za industrijo neuporabni, a so za intarzijo nekaj najlepšega. Tako furnirja ne barva, ampak dela z barvami, ki jih je ustvarila narava.

Za izdelavo intarzije pa potrebuje čas. Samo majhen podpis F. Ratej, ki ga doda vsakemu izdelku, mu vzame dve uri in pol. Največ časa pa je izdeloval intarzijo da Vincijeve Zadnje večerje. Dva metra dolgo in meter široko intarzijo je delal skoraj pol leta.

Ustvarjanje intarzij Francija Rateja - Frenka sprošča in popelje v drug svet. Ko se zazre v les, zanj zunanji svet obmolkne. V enem svetu živi, v drugem ustvarja. Svoji zbirki je začel dodajati manjše intarzije s slovenskimi narodnimi motivi. V lesu bo tokrat sestavil podobe, ki so nekoč krasile domače lesene izdelke.

Razstava je v slovenjebistriški knjižnici na ogled do 8. decembra 2021.

Tekst in foto: Natalija Stegne

V naši knjižnici na Tinju je v mesecu novembru  na ogled razstava, posvečena življenju in delu  Jelke Verdeljak, vsestranske ljudske ustvarjalke s Tinja.
Na ogled je zbirka njenih fotografij, rokopisov, spominov iz njenega življenja in ročnih del, ki sta nam jih prijazno posodili gospe Milka in Štefka.
Jelka Verdeljak je ljudska pesnica, pisateljica in kronistka s Tinja, ki je kljub težkemu življenju neumorno skrbela za kulturno življenje na Tinju.
Izbor njenega literarnega dela je zajet v zbirki z naslovom Hrepenenja, ki je izšla leta 1984.

Ker letos mineva že 110 let, odkar nas je zapustil dr. Josip Vošnjak, je v osrednji knjižnici oktobra na ogled razstava o njegovem življenju in delu, ki jo je pripravila Janja Pepelnak.  Razstava je postavljena na oddelku za odrasle in pregledno prikazuje utrinke iz njegovega življenja, predvsem  njegovo uspešno poklicno plat in udejstvovanje v političnih vodah, pa tudi pisateljske uspehe in pogled v zasebno življenje. Razstava je razdeljena na štiri tematske kroge, zasebno življenje, šolanje in poklicna pot, narodno buditeljstvo, literarna dela ter spomina nanj. V vitrinah je razstavljeno predvsem slikovno gradivo ter literarna dela, več o njem pa lahko izveste v zloženki, pripravljeni ob 110-letnici njegove smrti. Vabljeni k ogledu.

Razstava skozi avtorske fotografije ustvarjalcev Divje Slovenije predstavlja 15 manj znanih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so predstavniki zanimivih vrst ptic, sesalcev, dvoživk, žuželk, plazilcev, rib in rakov ter tri vrste rastlin. Vsako fotografijo spremljajo zanimivosti iz življenja izjemnih prebivalcev slovenske narave. Razstava je na ogled do 5. novembra.

V knjižnici so v času gostovanja razstave izpostavljena tudi knjižna dela o naravi.

Potujoča fotografska razstava je svojo pot pričela v Arboretumu Volčji Potok, kjer je bila konec avgusta tudi premiera slovenskega naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija, in nadaljevala v Kopru. Do marca prihodnje leto si jo bo mogoče ogledati tudi v Piranu, Kamniku in na Ptuju. To so kraji v pilotnih območjih projekta LIFE-IP NATURA.SI (Slovenska Istra, Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter Štajerska), kjer projektni partnerji izvajajo terenske aktivnosti za ohranitev in izboljšanje stanja izbranih vrst Nature 2000 in njihovih življenjskih okolij.

Divja Slovenija, dokumentarni film o bogastvu naravnega okolja v Sloveniji, z izjemnimi prizori iz narave, si je bilo mogoče konec septembra ogledati tudi v kinu v Slovenski Bistrici.

Natalija Stegne