Na tokratni 8. samostojni razstavi so na ogled dela, ki so jih člani likovne sekcije KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec ustvarili v iztekajočem se letu. Na razstavi se predstavljajo s tremi sklopi del, to so tihožitje, zimska pokrajina in pogled na morje. Dela so na ogled postavili Ivan Skledar, Mihaela Repnik, Diana Plajh, Brigita Krajnčič, Edita Mulej, Franc Krajnčič, Sonja Hribernik, Urška Kogej, Milica Vernik, Marija Krošl in Francka Otorepec.

Likovna sekcija je zaživela leta 2014, ko so se zbrali ljubitelji slikarskega platna in čopiča. Njihov vodja je vseskozi Ivan Skledar, slikar samouk, ki svoje znanje vseskozi izpopolnjuje na različnih delavnicah in seminarjih ter vse to prenaša na člane sekcije.

O kulturni dejavnosti na Črešnjevcu

Prvi podatki o kulturni dejavnosti na Črešnjevcu segajo v začetek 20. stoletja. Leta 1912 sta bila ustanovljena tamburaški zbor in bralno društvo. Sicer pa se za začetek kulturno-prosvetnega delovanja na Črešnjevcu šteje leto 1920, ko je bilo ustanovljeno Bralno-

-prosvetno društvo Črešnjevec. Danes v okviru KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec deluje pet sekcij: mešani in otroški pevski zbor, folklorna in dramska skupina ter likovna sekcija. Društvo je vseskozi plodno delovalo in se je leta 1991 poimenovalo po Štefanu Romihu, priznanem kulturnem delavcu in domačinu s Črešnjevca. Sicer pa v občini Slovenska Bistrica že od leta 1988 podeljujejo najvišja občinska priznanja za delo v ljubiteljski kulturi, imenovana Romihova priznanja.

Razstava je v prostorih slovenjebistriške knjižnice na ogled do 12. januarja 2022.

Tekst in foto: Natalija Stegne

Slikarska razstava obsega 14 portretov Makolčanov, znanih in manj znanih ljudi, poimenovanih s hišnimi in domačimi imeni, poznanimi med domačini.

Štefka Jesenek - Šeša motive na platno prenaša že skoraj dvajset let. Je članica Likovnega društva Paleta Slovenska Bistrica. V svojem ustvarjanju ostaja zvesta mentorju akademskemu slikarju mag. Toplici Ignjatoviću. Najljubši so ji motivi cvetja, rek, potokov in vse narave, ki jo obdaja, ter motivi iz življenja kmečkih ljudi. Na potovanjih jo privlačijo domačini v tradicionalnih oblačilih, ki jih uporabi za motive na platnu.

Sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini. Na povabilo turške slikarke in častne konzulke Mizyal Karabiber Nacaroglu je še skupaj s štirimi umetniki predstavljala Slovenijo s svojimi umetniškimi deli na 4. Iraškem sejmu v Turčiji. Sodelovala je tudi na mednarodni likovni akademiji v Londonu v Harrows Art Centru v organizaciji svetovno znanega kiparja in slikarja Michaela Richmana.

Predstavlja se in sodeluje na številnih skupinskih in samostojnih razstavah širom po Sloveniji. Redno sodeluje na mednarodnem kiparsko-slikarskem simpoziju FORMA VIVA v Makolah in na zlati paleti likovnih društev Slovenije ter na raznih dobrodelnih prireditvah.

Že pet let pa ureja galerijo ATTEMS na dvorcu Štatenberg.

Razstava je v slovenjebistriški knjižnici na ogled do 8. decembra 2021.

Tekst in foto: Natalija Stegne

Tokratni razstavljavec, umetnik, ki lesu vdahne dušo, je Konjičan Franci Ratej - Frenk. V slovenjebistriški knjižnici je na ogled postavil ciklus dvanajstih podob v lesu oz. furnirju Domače obrti na Slovenskem. Podobe so nastajale osem let in so svojevrsten zapis naše dediščine. Sicer pa svojo prvo intarzijo pohorske domačije, ki jo je ustvaril v osnovnošolskih letih, hrani še danes. Z intarzijami je ustvaril portrete znanih Konjičanov, krajino, konjiške ulice, planinske motive in seveda cvetje.

Poleg zares ostrega noža intarzije zahtevajo veliko natančnosti, volje in vztrajnosti. In pravi material. Različne vrste lesa že same ponujajo pestro barvno paleto. Najboljši je les, ki ga industrija zavrže, to so grčasti, plesnivi, razpokani materiali, ki so za industrijo neuporabni, a so za intarzijo nekaj najlepšega. Tako furnirja ne barva, ampak dela z barvami, ki jih je ustvarila narava.

Za izdelavo intarzije pa potrebuje čas. Samo majhen podpis F. Ratej, ki ga doda vsakemu izdelku, mu vzame dve uri in pol. Največ časa pa je izdeloval intarzijo da Vincijeve Zadnje večerje. Dva metra dolgo in meter široko intarzijo je delal skoraj pol leta.

Ustvarjanje intarzij Francija Rateja - Frenka sprošča in popelje v drug svet. Ko se zazre v les, zanj zunanji svet obmolkne. V enem svetu živi, v drugem ustvarja. Svoji zbirki je začel dodajati manjše intarzije s slovenskimi narodnimi motivi. V lesu bo tokrat sestavil podobe, ki so nekoč krasile domače lesene izdelke.

Razstava je v slovenjebistriški knjižnici na ogled do 8. decembra 2021.

Tekst in foto: Natalija Stegne

V naši knjižnici na Tinju je v mesecu novembru  na ogled razstava, posvečena življenju in delu  Jelke Verdeljak, vsestranske ljudske ustvarjalke s Tinja.
Na ogled je zbirka njenih fotografij, rokopisov, spominov iz njenega življenja in ročnih del, ki sta nam jih prijazno posodili gospe Milka in Štefka.
Jelka Verdeljak je ljudska pesnica, pisateljica in kronistka s Tinja, ki je kljub težkemu življenju neumorno skrbela za kulturno življenje na Tinju.
Izbor njenega literarnega dela je zajet v zbirki z naslovom Hrepenenja, ki je izšla leta 1984.