Skok na vsebino

Krušni oče – za mnoge prekratka knjiga

23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga pogosto spremlja tudi mednarodni projekt Noč knjige, so v Knjižnici Josipa Vošnjaka obeležili že v petek, 21. aprila. Gost večera je bil pisatelj in glavni urednik založbe Litera, Bistričan Orlando Uršič, ki je obiskovalcem predstavil svojo zadnjo knjigo Krušni oče. Pogovor s pisateljem je vodila Mojca Plaznik Plavec.

Prva tri avtorjeva dela (Gosposka, mater si ozka, Tadejev dež ter Sadovnjak) so bila osebno naravnana in so obravnavala avtorjevo težko otroštvo in burno mladost. V najnovejšem zgodovinskem romanu, literarni biografiji Krušni oče pa pobliže spoznamo tragične usode ljudi, jezikovno razdvojenost v Mariboru pred drugo svetovno vojno in med njo, nenehen boj med Slovenci in Nemci, tedanjo družbeno realnost. V ospredju je industrialec in filantrop Josip Hutter z družino, znan po svoji človečnosti in empatičnosti, ki je po drugi svetovni vojni doživel žalosten konec. Njegovo razvejano nesrečno usodo se je avtorju zdelo vredno iztrgati iz pozabe.

Orlandu Uršiču je uspelo, da bralec v Krušnem očetu začuti način govora, čutenja, obnašanja in dejavnosti glavnega protagonista in njegovih bližnjih, njihovo neverjetno povezanost in toplino. Med raziskovanjem in razgovori za pisanje knjige je avtor naletel na ogromno informacij in pisem, med katerimi se je trudil narediti zanimivo selekcijo in jih vplesti v roman, kar ni bilo enostavno. »Je neka strast, ki te odnese,« pravi Orlando Uršič.  »V delo daš samega sebe in veliko empatije, tega danes skoraj ni več. Začutiš tragično zgodbo, ki ji skoraj ne moreš verjeti.«

Roman Krušni oče je poetičen in nekatere kritike to celo moti. Orlando Uršič ima odgovor na to: »Mene na koncu koncev zanimajo bralci in njihovo mnenje.«
(Saša Šega Crnič))

341344356 218487280825723 5296783064466707310 n341505702 751269259995390 3819375656021754382 n341884283 240960825157601 4805946295297592148 n342192536 185330147699967 1192479007528169112 n

ISKRICE IZ SLOVENSKE BISTRICE

V ponedeljek, 17. 4. 2023, se je na oddelku pionirske knjižnice odvijala predstavitev knjige Iskrice iz Slovenske Bistrice avtorja Nikolaja Murka. Pogovorni večer je na atraktiven in zabaven način vodila Natalija Šarman Ferlež.

Nikolaj Murko zase pravi, da je Bistričan, čeprav že nekaj časa ne živi in dela v Slovenski Bistrici. Je tudi Ptujčan ter ravno tako Mariborčan ali, če hočete, Štajer'c. Dejstvo je, da je gostinec po duši in srcu, vodja, odličen kuhar, organizator pogovornih večerov, prireditev. Knjigo Iskrice iz Slovenske Bistrice sestavljajo iskrice, zgodbe in prigode, ki so pogosto hudomušne, včasih pa nekoliko bolj sive, ne tako smešne, in so v knjigi razdeljene v dva dela. V prvem delu je pregled časa in dela vse od Murkovega prihoda v Slovensko Bistrico od leta 1974 naprej, ko je prišel v največje bistriško podjetje, pa vse do upokojitve. V drugem delu so opisani Bistriški večeri, ki jih je organiziral, povzetki, razmišljanja gostov in obiskovalcev le- -teh.

Med pogovorom z avtorjem je obiskovalce v nostalgične spomine na različna druženja z odlično glasbo popeljal trio, ki so ga sestavljali Anja Kolarič, Beno Kolarič in Robert Šarman. Prav tako je vse navzoče s skrbno izbranimi in prebranimi iskricami razveseljevala Danica Godec.

Tiha želja napisati in izdati knjigo je v njem tlela že kar nekaj let in nekaj dni nazaj se je ta želja tudi uresničila. Avtor pravi: »Izdelek je tu in naj se imenuje, kakorkoli že: brošura, novela, knjiga … meni je prinesel zadovoljstvo.«
(Tanja Jakolič)

 thumb_MURKO2.jpgthumb_MURKO.jpgMURKO3MURKO4MURKO5MURKO6MURKO7MURKO8

 

𝐔𝐭𝐫𝐢𝐧𝐞𝐤 𝐬 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐚𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐑𝐎𝐃𝐁𝐈𝐍𝐀 𝐅𝐎𝐑𝐌𝐀𝐂𝐇𝐄𝐑 - 𝐋𝐈𝐋𝐈𝐄𝐍𝐁𝐄𝐑𝐆, 𝐩𝐨𝐳𝐚𝐛𝐥𝐣𝐞𝐧𝐢 𝐩𝐥𝐞𝐦𝐢𝐜̌𝐢 𝐢𝐳 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐁𝐢𝐬𝐭𝐫𝐢𝐜𝐞

𝒗 𝒔𝒐𝒅𝒆𝒍𝒐𝒗𝒂𝒏𝒋𝒖 𝒛 𝒁𝒈𝒐𝒅𝒐𝒗𝒊𝒏𝒔𝒌𝒊𝒎 𝒅𝒓𝒖𝒔̌𝒕𝒗𝒐𝒎 𝒅𝒓. 𝑱𝒐𝒛̌𝒆𝒕𝒂 𝑲𝒐𝒓𝒐𝒑𝒄𝒂 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒔𝒌𝒂 𝑩𝒊𝒔𝒕𝒓𝒊𝒄𝒂
𝑃𝑟𝑒𝑑𝑎𝑣𝑎𝑙 𝑗𝑒 𝑀𝑖ℎ𝑎 𝑃𝑟𝑒𝑖𝑛𝑓𝑎𝑙𝑘, 𝑍𝑅𝐶 𝑆𝐴𝑍𝑈, 𝑍𝑔𝑜𝑑𝑜𝑣𝑖𝑛𝑠𝑘𝑖 𝑖𝑛𝑠̌𝑡𝑖𝑡𝑢𝑡 𝑀𝑖𝑙𝑘𝑎 𝐾𝑜𝑠𝑎
𝑀𝑒𝑑 𝑝𝑙𝑒𝑚𝑖𝑠̌𝑘𝑖𝑚𝑖 𝑟𝑜𝑑𝑏𝑖𝑛𝑎𝑚𝑖, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑘𝑟𝑜𝑗𝑖𝑙𝑒 𝑢𝑠𝑜𝑑𝑜 𝑆𝑙𝑜𝑣𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝐵𝑖𝑠𝑡𝑟𝑖𝑐𝑒, 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑟𝑜𝑑𝑏𝑖𝑛𝑎 𝐹𝑜𝑟𝑚𝑎𝑐ℎ𝑒𝑟 - 𝐿𝑖𝑙𝑖𝑒𝑛𝑏𝑒𝑟𝑔. 𝑅𝑜𝑑𝑏𝑖𝑛𝑎 𝑗𝑒 𝑝𝑢𝑠𝑡𝑖𝑙𝑎 𝑚𝑜𝑐̌𝑎𝑛 𝑝𝑒𝑐̌𝑎𝑡: 𝑛𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑐̌𝑙𝑎𝑛𝑖 𝑠𝑜 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑎 𝑑𝑒𝑠𝑒𝑡𝑙𝑒𝑡𝑗𝑎 𝑜𝑝𝑟𝑎𝑣𝑙𝑗𝑎𝑙𝑖 𝑝𝑜𝑠̌𝑡𝑛𝑜 𝑠𝑙𝑢𝑧̌𝑏𝑜, 𝑛𝑎𝑗𝑑𝑒𝑚𝑜 𝑗𝑖ℎ 𝑡𝑢𝑑𝑖 𝑚𝑒𝑑 𝑧̌𝑢𝑝𝑎𝑛𝑖 𝑖𝑛 𝑢𝑠𝑡𝑎𝑛𝑜𝑣𝑖𝑡𝑒𝑙𝑗𝑖 𝑔𝑎𝑠𝑖𝑙𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑑𝑟𝑢𝑠̌𝑡𝑣𝑎.
340008444 1209455246360981 2754022444907553572 n340140663 755120326127617 4575602595924066311 n
 

ALEŠ JUVANC: ČEZ JUŽNO AMERIKO S KOLESOM

V sredo, 12. aprila, je bilo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica zanimivo potopisno predavanje. Obiskovalcem se je predstavil neuničljiv Slovenec – kolesarski avanturist, ki je s svojim kolesom prebrodil že ves svet, Aleš Juvanc. Popotniško raziskovanje je začel pri rosnih 14 letih.

V zadnji kolesarski avanturi je prekolesaril pet držav Latinske Amerike. Pot ga je vodila od Argentine, Brazilije, Paragvaja, Bolivije in Peruja. Prekolesaril je 5.047 km v času od 17. oktobra do 18. decembra 2019.

Pot je začel v Buenos Airesu v Argentini, kjer se je srečal s sorodniki, obiskal slovenskega veleposlanika, se udeležil maše argentinskih Slovencev. Na meji z Brazilijo si je ogledal čudovite slapove Iguazu, v Paragvaju obiskal finale nogometne tekme južnoameriškega pokala, v Boliviji premagoval visoke prelaze (3 x 4000 metrov nadmorske višine) in v Andih okusil dihalne težave. Obiskal je tudi najviše ležeče plovno jezero na svetu (Titicaca, 3809 m), ki pa je tudi največje sladkovodno jezero Južne Amerike. Pot je Aleš Juvanc zaključil v Limi v Peruju.

Na svojih kolesarskih avanturah najraje spi pod milim nebom v spalni vreči, skozi mesta pa najraje  kolesari ponoči, saj občuduje luči, ki mestom dajejo poseben čar.

Ni ga izdalo kolo niti telo.

''Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem.''  (Aleš Juvanc)

(Darja Plavčak)

JUŽNA AMERIKAJUŽNA AMERIKA 2JUŽNA AMERIKA 3

KAM SO IZGINILA JABOLKA?

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in v krajevni knjižnici Makole je v zadnjem tednu marca in v aprilu avtorica slikanic Dvajset Jabolk in Knjižničarka Mojca Plaznik Plavec na literarnem večeru za družine z otroki obiskovalcem predstavila svoje delo. V Slovenski Bistrici se je pisateljici pri predstavitvi pridružila še ilustratorka Ana Ploj, ki je avtorica ilustracij v slikanici Knjižničarka.

Kako se rodi pravljica? Kje nastane, kako se razvija in oblikuje? Koliko časa nastaja? Kje se je skrival Bine? Kdo je Iva? Kako ilustrator ve, kakšni so liki, kakšne lase imajo, kašne so njihove oči? Koliko časa preteče od trenutka, ko se utrne ideja o pravljici, do trenutka, ko slikanica ugleda luč sveta? Na ta in še mnoga druga vprašanja sta avtorici odgovorili v zanimivem pogovoru z otroki različnih starosti, v katerega so se vključevali tudi njihovi starši in stari starši. Obiskovalci so z veseljem prisluhnili pravljici Dvajset jabolk, ki jo je prebrala avtorica Mojca Plaznik Plavec in v Slovenski Bistrici pa so si ogledali še razstavo ilustracij iz slikanice Knjižničarka, ki je na ogled v pionirski knjižnici.

Ob koncu prireditev so se vsi prisotni posladkali s sladkimi, sočnimi, dišečimi jabolki. Ker pa je bilo v preteklem letu jabolk res veliko in še več, je Binetova babica za obiskovalce spekla tudi slastno pito po svojem znamenitem receptu, ki ga najdete tudi v slikanici.

Predstavitev slikanic Dvajset jabolk in Knjižničarka bo Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica kmalu pripravila tudi v krajevnih knjižnicah Tinje, Poljčane in Oplotnica.
(mpp)

DVAJSET JABOLKDVAJSET JABOLK 2

Podkategorije

Občina Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica
Občina Poljčane
Občina Poljčane
Občina Oplotnica
Občina Oplotnica
Občina makole
Občina Makole
Image

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA

Trg svobode 16
2310 Slovenska Bistrica

Tel: 02 80 55 100
E-pošta: tajnistvo@kjv.si

Delovni čas

Ponedeljek: 8.00–18.00
Torek:  8.00–16.00
Sreda: 11.00–18.00
Četrtek: 8.00–16.00
Petek: 8.00–18.00
Sobota: 8.00–12.00