Z velikim veseljem smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na literarnem večeru gostili priljubljenega komika, podcasterja, voditelja, pisatelja in glasbenika Jureta Godlerja. Pogovor je vodil Gregor Zalokar.

Jure Godler se nam je prikupil s številnimi vlogami tako na televiziji, radiu kot tudi na odrih. V zadnjih  nekaj letih pa se je na domačem knjižnem zemljevidu uveljavil še kot odličen pisatelj. Leta 2019 je izdal svoj dramski prvenec Predsednikova norost, tragikomedijo v dveh dejanjih, ki govori o tem, kaj bi se zgodilo, če bi predsednik države postal tako nesposoben, da bi to vplivalo na njegovo vodenje države. Zatem sta v vohunskih avanturah izšli satirični kriminalki Casino Banale in Vohun, ki me je okužil, kjer glavna junaka rešita Slovenijo in nato še Evropo. Štorasta tajna agenta sta v zadnjem, tretjem delu Doktor Nobody na najtežji preizkušnji doslej – rešiti svet in hkrati preživeti.

Vsebine njegovih knjig temeljijo na lastnih, avtorjevih zgodbah, v katerih so odličen slovenski humor, dogodivščine glavnega junaka z rahlo amnezijo, napeto akcijo z aktualnimi domačimi in družbenimi temami. Jure Godler nam je hudomušno zaupal, da v kolikor prepoznamo katerikoli lik, je to zgolj in samo naključje. Rad ima, da se zgodba bralca dotakne, da vsebina ni žanrsko usmerjena samo v eno smer in da ga pri opisu prostora, kjer se zgodba odvija, v mislih preseli prav tja v ta kraj. Zato vedno piše o krajih, kjer je že bil in jih dobro pozna, ter tako na neki način vključi tudi potopis. Pri procesu ustvarjalnega pisanja vedno najprej zapiše osnovno zgodbo z vsebinsko zamislijo, ki je napisana na nekaj straneh in se kasneje razvija, odpira bolj na široko z dialogi, akcijo. Že takoj v začetku nastajanja ve, kam nas zgodba pelje.

Zase pravi, da je človek ritualov, da ga zanimajo stvari iz preteklosti, ki so bile včasih tako zelo popularne in družbeno pomembne. Na primer, kje delajo najboljši martini? Tisti pravi z ginom in olivo.

Zaupal nam je, da že izdani trilogiji sledi vsaj še en del, če ne še kakšen več. Če bodo le glavni junaki preživeli.
(Tanja Jakolič)

Zaključno prireditev devete sezone Vošnjakove bralne značke za odrasle smo doživeli v predprazničnem času s pravljičarji iz različnih slovenskih splošnih knjižnic. Pripovedovalci so v nas pustili globoka sporočila o življenju in nas ponesli v svet domišljije z izbrano zgodbo ter samosvojim načinom pripovedovanja.

Že deveto leto zapored smo vas nagovarjali k sodelovanju in branju knjig s priporočilnega seznama Vošnjakove bralne značke za odrasle, ki vsako leto poteka od marca do novembra. Letos smo za temo izbrali ljubezen in jo naslovili Dotik ljubezni. Ljubezen je največkrat imenovano čustvo, najbolj zmedeno in najbolj vznemirljivo. Prinaša nam lahko največjo blaženost ali največjo bolečino, največ zmot ter hkrati največjo izpolnitev. Želimo si biti zaljubljeni, ljubljeni, oboževani.

Mnogi med nami pa gojimo tudi ljubezen do knjige, besede in branja ter pripovedovanja. Tako so ob zaključku bralne značke vsem obiskovalcem večer obogatili pravljičarji: Lea Hedl in Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, Marko Bezenšek iz Knjižnice Slovenske Konjice in Tone Obadič iz Mestne knjižnice Ljubljana. Z glasbo pa sta nam ta večer božala ušesa Ana Fric Kovač in Tilen Požgan.

Zagotovo lahko trdimo, da je bila letošnja izbrana tema zadetek v polno, da smo resnično ponosni in veseli, da imamo tako dobre bralce. Sodelujočih bralcev je vsako leto več in letos smo prejeli rekordnih 138 izpolnjenih zloženk.

Iskreno čestitamo vsem udeležencem Vošnjakove bralne značke za odrasle. Vznemirjeno in radovedno pričakujemo novo sezono branja in vas že nagovarjamo, da se nam pridružite v jubilejni deseti sezoni.
(Tanja Jakolič)

Ob koncu delovnega tedna smo v osrednji knjižnici gostili magistro dramskih umetnosti, profesionalno igralko z večletnimi izkušnjami na področju poučevanja igre, Vesno Anđelkovič. Predstavila se nam je z monokomedijo Zorkini pripetljaji.

Vesna Anđelković je magistra znanosti dramskih umetnosti, profesionalna igralka z večletno izkušnjo na področju poučevanja igre. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji kot samozaposlena v kulturi  in opravlja poklic igralke. Prav tako se je predstavila kot režiserka v več gledaliških predstavah. Od leta 2012 izvaja in vodi projekte na področju vzgoje in izobraževanja otrok, predvsem dramske krožke po osnovnih ter gledaliških šolah. Je tudi avtorica Enostavnega priročnika gledališke vzgoje.  Po njenem mnenju je delo pedagoga predvsem ustvariti pogoje, ki omogočajo razvoj talenta in željo po igri. Predvsem si želi pomagati učencem najti svojo odrsko identiteto ter skozi vaje, pogovore in izbor nalog pomagati učencem pri razvoju osebnosti ter individualnega igralskega izraza.

Glavno junakinjo in njene dogodivščine smo v preteklosti že spoznali v prvih dveh monokomedijah z naslovom Ljubezen na leskovački način in Ljubezenski oglas. Brez težav smo se ponovno poistovetili z usodo ženske, večne iskalke ljubezni, z njo delili ljubezenske dogodivščine, polne nepozabnih pogovorov, moško-ženskih nasvetov in zaključkov. Smeh je bil pričakovan in prav tako tudi zagotovljen.
(Tanja Jakolič)

HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA (Hipokrat)

V ponedeljek, 12. decembra, smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisluhnili zanimivemu predavanju zeliščarke Metke Cesar (v sodelovanju z Društvom zeliščarjev Hermelika) – Kako okrepiti imunski sistem s pomočjo zelišč iz zelene lekarne.

Ob prihodu je obiskovalce za dobrodošlico pričakal domač lovorov sirup, odlična pomoč proti kašlju in vnetemu grlu.

Izvedeli smo marsikaj zanimivega o kuhanju in pitju čaja. Velikokrat ravnamo narobe, ko se med boleznijo nalivamo z njim in ga potem tudi hitro izločimo iz telesa. Čaj je treba piti po požirkih skozi ves dan, nam je pojasnila zeliščarka. Podrobneje nam je predstavila nekaj zdravilnih zelišč (žajbelj, lovor), poseben poudarek je dala uživanju jabolk. Rek 'Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran' ni iz trte zvit, dokazano je, da ta preprost in velikokrat prezrt sadež pomirja, sprošča, ugodno vpliva na raven holesterola in krvnega pritiska. Rudolf Breuss je bil celo prepričan, da v družini, službi ali med sosedi nikoli ne bi bilo prepirov, če bi vsak dan, predvsem zvečer, pili čaj iz jabolčnih olupkov. Če nas muči osteoporoza, bomo zase naredili največ s pitjem čebulne juhe, solne kopeli pa pozdravijo marsikatero tudi težjo bolezen.

V bistvu smo sami svoji največji zdravilci, to moč imamo v sebi. Pomembno je, kaj jemo, pijemo, s kom se družimo.

Najpomembnejša za naše zdravje je živa hrana, ki ustvarja rast novih celic. Če le imamo možnost, jo pridelajmo sami ali jo kupimo od lokalnih pridelovalcev in na tržnici. Od žit je priporočljivo uživanje pire in ajde, ki nista gensko spremenjeni, saj si tega 'ne dovolita'. Ob sezonski hrani – pozimi uživajmo čim več kislega zelja in repe – se tudi čim več gibajmo, če le imamo možnost, v gozdu, v katerem bi naj preživeli vsaj eno uro na dan. Tam se bomo naužili naravnih antibiotikov in zdravilnih vibracij gozda. Neverjetno moč pri zdravljenju bolezni psihosomatskega izvora ima tudi breza. Idealno bi bilo, ko bi lahko uživali pod njo vsaj uro na dan. Prevečkrat pozabljamo, da imajo rastline, ki rastejo v naši bližini, neverjetno moč.

Nikoli ne bi pomislili na to, da poleg vseh stresnih dejavnikov tudi nekvalitetna glasba ruši imunski sistem. Raje si privoščimo prijetno sprostitev ob poslušanju klasične glasbe in si končno priznajmo, da smo najpomembnejši mi sami in da si moramo brez slabe vesti vzeti čas zase.
(Saša Šega Crnič)