Skok na vsebino

Beremo življenje

Medgeneracijsko povezovanje in branje v vseh življenjskih obdobjih

Pod sloganom Beremo življenje je potekalo Stepišnikovo strokovno posvetovanje 2023, ki ga je v torek, 30. maja, organizirala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Posvet je v polni Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica potekal ob 160-letnici ustanovitve Slovenske bukvarnice in Bralnega društva pod Pohorjem.

Posveta se je udeležilo 14 vabljenih referentov iz lokalnega okolja ter referentke iz Mariborske knjižnice, kot osrednje območne knjižnice, in Knjižnice Lenart. Osrednja referentka je bila dr. Dragica Haramija.

V prvem sklopu je po uvodnem pozdravu direktorice knjižnice in župana občine Slovenska Bistrica prvi referent, Edmund Pogorevc iz Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, spregovoril o Lovru Stepišniku, prvem potujočem knjižničarju, ki je oral ledino na področju knjižničarstva in širjenja slovenske pisane besede v teh podpohorskih krajih. Nadaljevala je Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice, ki je prestavila bibliobus kot shajališče vseh generacij. O delu z najmlajšimi ter o pomenu branja in srečevanja s knjigo sta skozi projekte, ki jih izvajata, predstavili delovanje Monika Pečovnik in Nina Skledar, vzgojiteljici iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Monika Pečovnik je poudarila, da: »Bralni nahrbtnik potuje med otroki ter vključuje otroke in odrasle v široko polje sodelovanja in komunikacije skozi doživljanje otroške literature, spodbuja ljubezen do branja in družinsko branje.«

Drugi sklop je začela dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti UM, kjer predava otroško in mladinsko književnost, družinsko pismenost in lahko branje. Svoj prispevek je razdelila na štiri področja, povezana z bralno pismenostjo. Še posebej pa je poudarila, da se: »Bralna pismenost prenaša medgeneracijsko z odraslih na otroke, zato ni zanemarljivo, kakšen odnos imamo odrasli do branja in bralne kulture.« Da pa je bralna pismenost v funkciji vseživljenjskega učenja, sta predstavili mag. Brigita Kruder in Darja Kušar z Ljudske univerze Slovenska Bistrica. O branju med srednješolci in o tem, kako zgledi vlečejo med knjižne platnice, je predavala Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Sabina Petek iz VDC Polž Maribor, enota Slovenska Bistrica, pa je svoj prispevek posvetila komunikacijskim oviram ranljivih skupin in osvetlila pomen lahkega branja. Le-to je namreč v veliko pomoč osebam z intelektualno oviro, starejšim, osebam z demenco, osebam po poškodbi glave, tujcem, migrantom in drugim osebam, ki teže berejo in razumejo.

V tretjem sklopu sta o projektih Zavoda za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-Kole spregovorila njegova direktorja Klara in Beno Toplak. Zavod namreč deluje od leta 2017 in v tem času je organiziral več ponavljajočih se kulturnih prireditev in dogodkov, kot so: Zimski večeri komedij, Poezija pod zvezdami, Likovni tabori, Rima Ti Štima. In prav v slednjem, Rima Ti Štima, so v projekt povabili neznane, neodkrite pesnice in pesnike ter jih zvabili na plano. Tako so nastale že tri pesniške zbirke. Iz Lenarta sta nam bibliotekarki Zdenka Krautič in Aleksandra Papež skozi projekte, ki jih izvajajo v njihovi knjižnici, predstavili pot, kako doseči vse skupine uporabnikov. Posvetovanje je s prispevkom zaključila Mojca Plaznik Plavec iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki je predstavila bralne in bralno spodbujevalne projekte knjižnice, ki segajo na področje ozaveščanja o pomembnosti branja, bralne pismenosti in bralne kulture.

Za uspešno izvedeno strokovno posvetovanje se zahvaljujemo vsem, ki so k temu prispevali svoj del.

Za organizacijski odbor: Natalija Stegne

1349108163 573074848310363 9217611243498255018 n349127778 1181321522540091 2284956222443265341 n349306470 270950035431443 2832141032672128874 n349797214 152910461099473 1087574429614922792 n349825652 2010006942666903 4257614221312540269 n350007830 668586941761083 3676573552653408427 n350010126 1976382319198874 5991230086011126222 n350101960 808345874142178 8801681152068024311 n350108327 1426167571468130 416369761325649454 n350114975 217533447753083 3928824070071510020 n350131297 915618119719473 4562256446331185543 n350138396 926583901933568 4821927565344565393 n350256688 161630826716264 6122083633155108946 n350286698 998063281196347 7390802184491222047 n350310279 623784372998657 8780830899103891626 n350311388 797935121717841 4048163769274167352 n350314436 816357740115328 4782955944760462079 n350326016 914850286271979 3997661787179651110 n350341804 6580059115337914 7516925647073777989 n350375239 631608845676121 7281802145734538358 n350783267 294876709544000 2390613623504904037 n

NAJBOLJ BRAN PISATELJ MED ZDRAVNIKI

Osrednji dogodek ob dnevu knjižnice je bil literarni večer z Davidom Zupančičem in predstavitvijo knjige Življenje v sivi coni. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

David Zupančič je specializant infektologije, vplivnež in pisatelj. Pred tremi leti, marca 2020, je potrdil prvi primer okužbe s covidom-19 v Sloveniji. Njegov prvenec Življenje v sivi coni, ki se je zelo hitro povzpel na vrh najbolj prodajanih knjig, prinaša neposreden in humoren pogled na covidno krizo iz prvih zdravniških vrst. V knjigi iskreno spregovori tudi o njegovi anksioznosti, zaradi katere je med študijem medicine več mesecev trpel za nespečnostjo. Poudarja pomembnost lenarjenja, ki jo na podkastu imenuje kar umetnost lenarjenja in njemu pomeni protiutež tempu vsakdanjika. Saj, kot pravi, »je to čas, ki je namenjen stvarem, ki nas polnijo, ki polnijo naše možgane.«

Zadnjih nekaj let smo ga lahko pričeli spoznavati preko njegovih objav na Instagramu, kjer se je vse skupaj začelo s kritičnimi opazovanji dogajanja v zdravstvu. Število njegovih sledilcev nenehno narašča in je že preseglo šestintrideset tisoč. V času covida je s svojim oglaševanjem omogočil realističen pogled v vsakdan zdravnikov, v zapise pa je vpletal tudi humorne situacije, s katerimi so se srečevali zdravniki, medicinske sestre ter ostali. Ko je bil zamah covidne krize največji, se je odločil, da te objave nadgradi s knjigo. Zagotovil je, da njegov prvenec vsekakor ne bo njegovo zadnje delo. Še več, nadaljevanje nam bo kmalu na voljo.

Zaupal nam je, da je najbolj užival v pisanju poglavja o Zambiji, kamor je odšel na medicinsko odpravo, kjer je dobil dragocen pogled na to, kako malo človek pravzaprav potrebuje. Bilo mu je res zabavno in zanimivo.

Na vprašanje, česa se najbolj boji, je odgovoril: »Jaz se najbolj bojim hobotnice, drugače pa vojne.«

(Tanja Jakolič)

346160992 148101274913981 8216103991622489513 nthumb_346160634_193369470316220_338285973975759153_n.jpg346166706 1923331934707910 6593969577613050117 n348361534 1517358412126213 8822826541313971197 n

Predstavitev knjige Libra in predavanje Manice Žmauc LJUBEČ STIK S SEBOJ

V ponedeljek, 24. 4. 2023, je v knjižnici predavala intuitivna empatinja in medij Manica Žmauc, avtorica knjige Libra.

Manica Žmauc je diplomirala iz pedagogike in sociologije ter po podiplomskem študiju svoje raziskovanje posvetila izobraževanju odraslih. Kot samostojna svetovalka tako že skoraj tri desetletja pripravlja in izvaja izobraževalne, svetovalne ter terapevtske programe za laično in strokovno javnost.

Predstavila je knjigo Libra, pripoved o duši in za dušo, ki spodbuja k osebnostni rasti in odpira vrata zavedanja, ter pojasnila, zakaj je ljubeče sprejemanje samega sebe najpomembnejša stvar v življenju. Pri iskanju ljubečega stika s seboj je cilj postati celosten posameznik, saj je le-ta temelj telesnega in duševnega zdravja. V procesu sprejemanja posameznik ovrednoti preteklost, vidi sedanjost in na podlagi tega lahko naredi spremembe, odločitve in preseže ovire, ki onemogočajo način življenja, ki si ga želi. Manica Žmauc pravi, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem, da zaživijo pristno, radostno in ozaveščeno življenje.

Predavateljičino vodilo je: "Živeti ozaveščeno, iz notranje modrosti, z radostjo, zaupanjem in vizijo, v ljubečem odnosu do sebe in v harmoniji z drugimi, stati v svoji moči v izzivih in priložnostih, uživati življenje po svoje, na polno."

(Tanja Jakolič)

342987528 1309357939934432 7810255202930100497 n342988756 937685750838363 7349318350811070566 n

Kitajska v očeh obrambnega atašeja Republike Slovenije

 Ponudba, ki jo je bilo nemogoče zavrniti.

Ljubu Polesu, sicer visokemu častniku v Slovenski vojski, so leta 2015 ponudili delo v Ljudski republiki Kitajski na mestu obrambnega atašeja Republike Slovenije. Na življenje tam sta se s soprogo Zdenko Molnar pripravljala eno leto. Po njunem se je nemogoče pripraviti na kulturni šok in: »Prideš na ulico, vse piše, ampak si nepismen.« Še večji šok pa sta doživela, ko se na ulici nista mogla sporazumevati v angleščini. V več kot uro trajajoči predstavitvi je Ljubo Poles obiskovalce popeljal skozi zgodovino Kitajske. Spregovoril je o vlogi Kitajske v svetu, ki raste, in o njenem geopolitičnem vplivu. O velikih socialnih razlikah in kako se kitajska družba spopada s starajočim se prebivalstvom, kar je posledica skoraj polstoletne politike enega otroka. Glede varnosti je izpostavil dva vidika. Eno je notranja varnost države, ki jo strogo nadzoruje komunistična partija in drugače misleče pošilja v prevzgojne centre ali pa se poslužuje razseljevanja. Pri zunanji politiki pa je izpostavil apetite Kitajske po teritorialnem širjenju, gre za območja, ki že čutijo njeno grožnjo. Kitajska to opravičuje z več vidikov in se o svojih interesih skorajda ne pogovarja, kaj šele pogaja. Sicer pa je Kitajska razpeta na eni strani med tradicijo, umirjenostjo in mogočnimi parki ter na drugi med modernostjo, izkoriščenimi delavci in onesnaženim zrakom.

Natalija Stegne

347100816 262456906287611 4381165106958512276 n347101467 1419908812166852 5669652497575129189 n347284782 794527325565940 5097248421361715726 n

Krušni oče – za mnoge prekratka knjiga

23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga pogosto spremlja tudi mednarodni projekt Noč knjige, so v Knjižnici Josipa Vošnjaka obeležili že v petek, 21. aprila. Gost večera je bil pisatelj in glavni urednik založbe Litera, Bistričan Orlando Uršič, ki je obiskovalcem predstavil svojo zadnjo knjigo Krušni oče. Pogovor s pisateljem je vodila Mojca Plaznik Plavec.

Prva tri avtorjeva dela (Gosposka, mater si ozka, Tadejev dež ter Sadovnjak) so bila osebno naravnana in so obravnavala avtorjevo težko otroštvo in burno mladost. V najnovejšem zgodovinskem romanu, literarni biografiji Krušni oče pa pobliže spoznamo tragične usode ljudi, jezikovno razdvojenost v Mariboru pred drugo svetovno vojno in med njo, nenehen boj med Slovenci in Nemci, tedanjo družbeno realnost. V ospredju je industrialec in filantrop Josip Hutter z družino, znan po svoji človečnosti in empatičnosti, ki je po drugi svetovni vojni doživel žalosten konec. Njegovo razvejano nesrečno usodo se je avtorju zdelo vredno iztrgati iz pozabe.

Orlandu Uršiču je uspelo, da bralec v Krušnem očetu začuti način govora, čutenja, obnašanja in dejavnosti glavnega protagonista in njegovih bližnjih, njihovo neverjetno povezanost in toplino. Med raziskovanjem in razgovori za pisanje knjige je avtor naletel na ogromno informacij in pisem, med katerimi se je trudil narediti zanimivo selekcijo in jih vplesti v roman, kar ni bilo enostavno. »Je neka strast, ki te odnese,« pravi Orlando Uršič.  »V delo daš samega sebe in veliko empatije, tega danes skoraj ni več. Začutiš tragično zgodbo, ki ji skoraj ne moreš verjeti.«

Roman Krušni oče je poetičen in nekatere kritike to celo moti. Orlando Uršič ima odgovor na to: »Mene na koncu koncev zanimajo bralci in njihovo mnenje.«
(Saša Šega Crnič))

341344356 218487280825723 5296783064466707310 n341505702 751269259995390 3819375656021754382 n341884283 240960825157601 4805946295297592148 n342192536 185330147699967 1192479007528169112 n

Podkategorije

Občina Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica
Občina Poljčane
Občina Poljčane
Občina Oplotnica
Občina Oplotnica
Občina makole
Občina Makole
Image

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA

Trg svobode 16
2310 Slovenska Bistrica

Tel: 02 80 55 100
E-pošta: tajnistvo@kjv.si

Delovni čas

Ponedeljek: 8.00–18.00
Torek:  8.00–16.00
Sreda: 11.00–18.00
Četrtek: 8.00–16.00
Petek: 8.00–18.00
Sobota: 8.00–12.00