Knjižnica Pragersko je ob krajevnem prazniku v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Pragersko - Gaj otrokom podarila lutkovno predstavo v izvedbi Gledališča Kukuc Črtek v mestu.  
Navihana predstava o mladičku tigru, ki pobegne iz živalskega vrta v veliko mesto, je v mladi publiki prebudila čut za sodelovanje in pomoč prijateljem. Malo večje otroke je opomnila, kako zabavno je pustiti avto doma in ubrati pot z vlakom, avtobusom ali kolesom. Med predstavo nas je Črtek naučil veliko novega o prometu in prometnih pravilih. Ker pa je začel pogrešati svoje prijatelje, se je s pomočjo publike srečno vrnil domov in naredil nekaj dobrega za naš planet in zdravje. Za konec nam je še pomahal in nas povabil na obisk v živalski vrt.
Otroci so ob gledanju predstave prepevali, plesali, se nasmejali in neizmerno uživali.

Medgeneracijsko povezovanje in branje v vseh življenjskih obdobjih

Pod sloganom Beremo življenje je potekalo Stepišnikovo strokovno posvetovanje 2023, ki ga je v torek, 30. maja, organizirala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Posvet je v polni Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica potekal ob 160-letnici ustanovitve Slovenske bukvarnice in Bralnega društva pod Pohorjem.

Posveta se je udeležilo 14 vabljenih referentov iz lokalnega okolja ter referentke iz Mariborske knjižnice, kot osrednje območne knjižnice, in Knjižnice Lenart. Osrednja referentka je bila dr. Dragica Haramija.

V prvem sklopu je po uvodnem pozdravu direktorice knjižnice in župana občine Slovenska Bistrica prvi referent, Edmund Pogorevc iz Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, spregovoril o Lovru Stepišniku, prvem potujočem knjižničarju, ki je oral ledino na področju knjižničarstva in širjenja slovenske pisane besede v teh podpohorskih krajih. Nadaljevala je Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice, ki je prestavila bibliobus kot shajališče vseh generacij. O delu z najmlajšimi ter o pomenu branja in srečevanja s knjigo sta skozi projekte, ki jih izvajata, predstavili delovanje Monika Pečovnik in Nina Skledar, vzgojiteljici iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Monika Pečovnik je poudarila, da: »Bralni nahrbtnik potuje med otroki ter vključuje otroke in odrasle v široko polje sodelovanja in komunikacije skozi doživljanje otroške literature, spodbuja ljubezen do branja in družinsko branje.«

Drugi sklop je začela dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti UM, kjer predava otroško in mladinsko književnost, družinsko pismenost in lahko branje. Svoj prispevek je razdelila na štiri področja, povezana z bralno pismenostjo. Še posebej pa je poudarila, da se: »Bralna pismenost prenaša medgeneracijsko z odraslih na otroke, zato ni zanemarljivo, kakšen odnos imamo odrasli do branja in bralne kulture.« Da pa je bralna pismenost v funkciji vseživljenjskega učenja, sta predstavili mag. Brigita Kruder in Darja Kušar z Ljudske univerze Slovenska Bistrica. O branju med srednješolci in o tem, kako zgledi vlečejo med knjižne platnice, je predavala Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Sabina Petek iz VDC Polž Maribor, enota Slovenska Bistrica, pa je svoj prispevek posvetila komunikacijskim oviram ranljivih skupin in osvetlila pomen lahkega branja. Le-to je namreč v veliko pomoč osebam z intelektualno oviro, starejšim, osebam z demenco, osebam po poškodbi glave, tujcem, migrantom in drugim osebam, ki teže berejo in razumejo.

V tretjem sklopu sta o projektih Zavoda za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-Kole spregovorila njegova direktorja Klara in Beno Toplak. Zavod namreč deluje od leta 2017 in v tem času je organiziral več ponavljajočih se kulturnih prireditev in dogodkov, kot so: Zimski večeri komedij, Poezija pod zvezdami, Likovni tabori, Rima Ti Štima. In prav v slednjem, Rima Ti Štima, so v projekt povabili neznane, neodkrite pesnice in pesnike ter jih zvabili na plano. Tako so nastale že tri pesniške zbirke. Iz Lenarta sta nam bibliotekarki Zdenka Krautič in Aleksandra Papež skozi projekte, ki jih izvajajo v njihovi knjižnici, predstavili pot, kako doseči vse skupine uporabnikov. Posvetovanje je s prispevkom zaključila Mojca Plaznik Plavec iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki je predstavila bralne in bralno spodbujevalne projekte knjižnice, ki segajo na področje ozaveščanja o pomembnosti branja, bralne pismenosti in bralne kulture.

Za uspešno izvedeno strokovno posvetovanje se zahvaljujemo vsem, ki so k temu prispevali svoj del.

Za organizacijski odbor: Natalija Stegne

Majhen, pa kaj

ter slavnostna podelitev knjižnih nagrad in priznanj

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je otrokom iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica ob zaključku predšolske bralne značke podarila lutkovno predstavo  Majhen, pa kaj v izvedbi lutkovnega gledališča Pika-poka pod vodstvom Ines Mohorko Germ in Mirele Jurič. V privlačni zgodbi so otroci uživali v bogati likovni sceni, čudovito odpetih pesmicah in ročno izdelanih lutkah. Z  majhno drobno miško, njenimi prijatelji krtom, pajkom in gosenico so spoznali pravi pomen prijateljstva, sodelovanja ter poguma. Ob malih junakih iz predstave so  se otroci zabavali na kvaliteten način in se lahko z njimi poistovetili ter se naučili, da si lahko majhen, vendar je pomembno veliko srce, ki ga vsaka otroška duša skriva v sebi.

Ob predstavi so otroci uživali in nastopajoče nagradili z velikim aplavzom, le--temu pa je sledil še aplavz vsem malim bralnim značkarjem, ki smo jim ob pomoči vzgojiteljic v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izročili knjižne nagrade in priznanja ob zaključku predšolske bralne značke.

Malim knjižnim junakom želimo veliko čudovitih pravljic, obenem pa jim iskreno čestitamo za dosežen uspeh.

Knjižničarke

Osrednji dogodek ob dnevu knjižnice je bil literarni večer z Davidom Zupančičem in predstavitvijo knjige Življenje v sivi coni. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

David Zupančič je specializant infektologije, vplivnež in pisatelj. Pred tremi leti, marca 2020, je potrdil prvi primer okužbe s covidom-19 v Sloveniji. Njegov prvenec Življenje v sivi coni, ki se je zelo hitro povzpel na vrh najbolj prodajanih knjig, prinaša neposreden in humoren pogled na covidno krizo iz prvih zdravniških vrst. V knjigi iskreno spregovori tudi o njegovi anksioznosti, zaradi katere je med študijem medicine več mesecev trpel za nespečnostjo. Poudarja pomembnost lenarjenja, ki jo na podkastu imenuje kar umetnost lenarjenja in njemu pomeni protiutež tempu vsakdanjika. Saj, kot pravi, »je to čas, ki je namenjen stvarem, ki nas polnijo, ki polnijo naše možgane.«

Zadnjih nekaj let smo ga lahko pričeli spoznavati preko njegovih objav na Instagramu, kjer se je vse skupaj začelo s kritičnimi opazovanji dogajanja v zdravstvu. Število njegovih sledilcev nenehno narašča in je že preseglo šestintrideset tisoč. V času covida je s svojim oglaševanjem omogočil realističen pogled v vsakdan zdravnikov, v zapise pa je vpletal tudi humorne situacije, s katerimi so se srečevali zdravniki, medicinske sestre ter ostali. Ko je bil zamah covidne krize največji, se je odločil, da te objave nadgradi s knjigo. Zagotovil je, da njegov prvenec vsekakor ne bo njegovo zadnje delo. Še več, nadaljevanje nam bo kmalu na voljo.

Zaupal nam je, da je najbolj užival v pisanju poglavja o Zambiji, kamor je odšel na medicinsko odpravo, kjer je dobil dragocen pogled na to, kako malo človek pravzaprav potrebuje. Bilo mu je res zabavno in zanimivo.

Na vprašanje, česa se najbolj boji, je odgovoril: »Jaz se najbolj bojim hobotnice, drugače pa vojne.«

(Tanja Jakolič)