Predstavitev 2. monografije

V osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici smo gostili predstavitev 2. monografije Po poti Forma vive, ki je nadaljevanje prve monografije, ki je izšla pred desetimi leti in je bila strnjen prikaz prvih deset let delovanja KUD-a Forma viva Makole.

Od 20. obletnici delovanja društva je pod okriljem predsednika KUD-a Forma viva Makole izšla Monografija 2, ki po vsebini predstavlja nadaljevanje prve. Obe skupaj predstavljata celostno predstavitev 20-letnega ustvarjanja, od kulturnih dogodkov do predstavitve mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija.

Prireditev je povezovala Mojca Plaznik Plavec, ki je v uvodnem delu predstavila nastanek in vsebino monografije ter delovanje društva. Idejni vodja in predsednik je gospod Ivan Dvoršak. Ob njem so nam svoje vtise zaupali še Silvestra Samastur, predsednica turistične sekcije, Milan Strnad, uradni fotograf društva, Silvo Safran, tajnik in programski vodja, Franc Majcen, župan Občine Makole ter član uredniškega odbora, Matjaž Kopše, član uredniškega odbora. Članica organizacijskega odbora, gospa Rosana Dvoršak pa je poskrbela za izvrstno pogostitev ob zaključku.

Ivan Dvoršak je društvo vodil vse od prvih idej do danes in letos, ko mineva dvajset let delovanja, se končuje tudi dvajsetletna pot KUD-a Forma viva Makole. Prisotni so izrazili vse pohvale organizaciji festivala, ki ga bomo zagotovo pogrešali.

Ob vprašanjih novinarjev je Ivan Dvoršak poudaril, da je izredno ponosen na dosežke društva, vendar pa se njegovo vodenje končuje. Poudaril je še, da bo naprej nadaljeval svoje umetniško poslanstvo, s katerim je mnogim umetnikom odprl pot v svet umetniškega ustvarjanja, še bo skrbel za razstave, predstavitve, krajše kolonije.

Predstavitev monografije je popestril prikaz videa Po poti Forma vive Makole, himna Forma vive ter recitatorski nastop v izvedbi Silva Safrana.
(Tekst in foto: Janja Pepelnak)

V ponedeljek, 10. oktobra, smo v osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici gostili Veroniko in mag. Uroša Plantana, mednarodno priznana vrhunska strokovnjaka za ugotavljanje vzrokov bolezni po načelih tradicionalne evropske medicine. Poglabljata se v prave vzroke bolezni, kajti kot pravita, je težko najti rešitev, če ne poznamo vzroka težave.

V pogovoru s prisotnimi sta se predavatelja osredotočila na tematiko Hildegardine medicine o težavah z želodcem, med katerim sta izpostavila, da bi ljudje morali manj brati sodobne študije in bi morali bolje prisluhniti svojemu telesu, saj nam bo le to samo sporočilo, kaj je narobe.

Hildegarda iz Bingna je bila nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica. Njeno delo na področju receptov in nasvetov za zdravje se od klasične znanstvene medicine ločuje le po načinu zdravljenja, saj ne zdravi le simptomov, temveč poskuša najti vzrok bolezni in ga odstraniti.

Prisotni na prireditvi so za to tematiko pokazali veliko zanimanja in so predavateljema zastavili številna vprašanja na temo zdravilnih rastlin in kako jih pravilno uporabljati.

Doroteja Fric

V torek, 11. oktobra, je v prostorih Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica potekala brezplačna usnjarska delavnica za otroke, ki jo je vodil usnjarski mojster Boštjan Golob. Otrokom je predstavil orodja in materiale, ki so jih kasneje uporabljali ob izdelavi izdelkov. Otroci so si izdelali usnjene okraske za ogrlice, zapestnice in obeske za ključe. Vsem svojim izdelkom pa so dodali kanček svoje domišljije. Namen delavnice je bil otrokom predstaviti že skoraj pozabljeno obrt usnjarja in učenje novih veščin, sodelovanje ter spoznavanje materialov, ki so jim do sedaj morda bili nepoznani. Otroci so bili z izkušnjo zadovoljni in so z navdušenjem domov odnesli svoje izdelke.
(Darja Kolar; foto: Patricija Breznikar)

V osrednji knjižnici smo gostili Jano Tittl, ki je ena izmed treh soavtoric prirejenih slovenskih ljudskih pravljic, ki so izšle v obliki lahkega branja. Projekt Zbirka slovenskih ljudskih pravljic v lahkem branju je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo v okviru razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2022. Poleg predavateljice sta pri projektu kot avtorici sodelovali še Ingrid Babič Podržaj in Nika Gabrijelčič.

Lahko branje je namenjeno otrokom ali odraslim, ki besedilo težje razumejo ali berejo. V obliki lahkega branja so 'težke' stvari napisane lažje, nikakor pa ne otročje ali dolgočasno.

Zaradi pogosto neprimerne, maloštevilne literature, ki je na voljo v obliki lahkega branja, so se avtorice odločile, da se prijavijo na razpisani projekt. Izšlo je sedem pravljic v lahkem branju, in sicer: O povodnem možu, O treh grahih, Zlata ptica, Bela kača s kronico, Pastirček, Zdravilno jabolko in Deklica Veka. Za takšen izbor pravljic so se avtorice odločile predvsem zaradi ohranjanja in podpore kulturni dediščini. Prav tako so iz enakega razloga v besedilih ohranjale pogovorne besede. Da so bili besedilo in ilustracije tik pred izdajo ustrezni, je bilo potrebnega veliko testiranja ter preverjanja s testnimi bralci, kar je terjalo ogromno časa.

Pogosto pozabimo ali pa se tega premalo zavedamo, da imamo pravico do branja prav vsi.
(Tanja Jakolič)