Utrinki - Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica

NA SPLETNI PRIŽNICI

Ob otvoritvi jubilejne 10. sezone Vošnjakove bralne značke za odrasle smo gostili Martina Goloba in avtorja knjige Na spletni prižnici Lojzeta Grčmana. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

Zaradi velikega zanimanja za pogovor z gostoma smo vas povabili v dvorano DPD Svoboda, kjer so se sedeži kar hitro polnili. Na začetku je vse zbrane pozdravila direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Patricija Breznikar. V nagovoru je zbrane povabila k sodelovanju pri Vošnjakovi bralni znački za odrasle z naslovom Pohorje pripoveduje. Bralna značka letos nosi tak naslov zaradi prav posebnega razloga. V letošnjem letu namreč mineva 160 let od ustanovitve Slovenske bukvarnice in Bralnega društva pod Pohorjem.

Martin Golob je katoliški duhovnik mlajše generacije, ki tudi prek spleta preprosto in prisrčno nagovarja številne sledilce ter prinaša oznanilo v živahen medijski svet. Avtor knjige Lojze Grčman pravi, da se je ideja o knjigi razvila čisto naravno, saj je Martin najbolj znan vloger med duhovniki in obenem najbolj znan duhovnik med vlogerji. Vsebina knjige je razdeljena na več sklopov, ki govorijo o župnikovem odraščanju, o stikih z njegovimi sledilci v času epidemije, o pristni navzočnosti na spletu ter o bistvenih vsebinah krščanske vere. Martin Golob pravi, da ne mara slišati besede popularen, ker želi predvsem ostati župnik. Zaupal nam je, da se je pravzaprav bal izida knjige in bi najraje vse preklical. Na sama vprašanja Lojzeta Grčmana je že znal odgovarjati, tik pred izidom knjige pa je imel pomisleke, saj se je zavedal, da bo s tem postal izpostavljen. Všeč mu je, da je lahko govoril o svoji lepi izkušnji iz svoje družine, kjer je rasel skupaj s svojimi mlajšimi brati in staršema. Pravi, da se je od njiju naučil največ, da je dobil vso modrost, delovne navade, vzgojo, ki so najlepša dediščina za življenje, ki ga živi.

Prireditev je z glasbenim vložkom popestril Jan Golob, učenec prof. Jožija Pongračiča Glasbene šole Slovenska Bistrica.

Gospod Martin Golob je igriv, duhovit in nabrit sogovornik, hkrati pa vselej izreka tudi dragocena, vzpodbudna in globoka sporočila. Njegov zaščitni znak je nasmeh in ljudje imamo radi nasmejane ljudi.
(Tanja Jakolič)

Predstavitev monografije dr. Simone Kostanjšek Brglez PREOBRAZBE MESTA

8. marca je bila v Knjižnici Josipa Vošnjaka že druga predstavitev monografije dr. Simone Kostanjšek Brglez PREOBRAZBE MESTA, ki jo je pred nedavnim izdalo Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica. Čitalnica knjižnice je bila nabito polna, kar je dokaz, da Bistričane še kako zanima naše mesto in njegova zgodovina.

Na naslovnici obsežne monografije na 432 straneh je simbolično izpostavljena stara razglednica, ki predstavlja metulja, na čigar krilih je pravzaprav zajeta vsebina knjige. Ta je bogato opremljena s fotografijami in je zagotovo neprecenljiv in nenadkriljiv dokument o Slovenski Bistrici, njeni zgodovinski, arhitekturni, umetnostni dediščini in ljudeh, predstavili pa sta nam jo Jana Jeglič in avtorica, dr. Simona Kostajnšek Brglez.

Monografija je plod obsežnega raziskovalnega dela, nastajala je dobro desetletje, in je razdeljena na več sklopov. 'Skozi mesto, ki so ga vzljubili mnogi', eno najstarejših na Spodnjem Štajerskem, nas avtorica vodi s podobami Slovenske Bistrice v preteklosti, predstavljenih na grafikah in risbah, starih razglednicah, odličnih fotografijah in primerjalnih posnetkih. Na nekaterih fotografijah lahko občudujemo žal že uničena srednjeveška dela, mnogi dokumenti pa so ostali ohranjeni zahvaljujoč bogati zapuščini slovenjebistriške založnice Rose Pitschl, ki je med drugim sodelovala z Julijem Tittlom in Francem Erbenom. Spoznamo, kako pomembno vlogo so pri oblikovanju mesta odigrali izjemni arhitekti, od Fritza Friedrigerja do Maksa Czeikeja in še bi lahko naštevali.

Najbolje, da knjigo vzamete v roke in se sami prepričate, da bomo Slovensko Bistrico poslej zagotovo gledali z drugačnimi očmi.
(Saša Šega Crnič)

LITERARNI DOPOLDAN Z MOJCO PLAZNIK PLAVEC

Pred nekaj dnevi so se naše knjižne police obogatile še za dve prikupni slikanici, katerih avtorica je Mojca Plaznik Plavec.

Prva med njimi je slikanica KNJIŽNIČARKA, ob kateri otrok spozna poklic knjižničarke. Tej slikanici je naša knjižničarka dodala v svojo zbirko še pravljico DVAJSET JABOLK, ki jo je drugošolcem Osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica predstavila 1. 3. 2023 na literarnem dopoldnevu v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Učenci so prisluhnili njeni pravljici DVAJSET JABOLK in ob zgodbi spoznali, kako pomembno je, da poskrbimo za medsebojno pomoč in sodelovanje ter za rastline in živali. Le tako bo naše življenje postalo veliko lepše.
(Darja Kolar)

O bogastvu Pohorja

Domoznanski večer, posvečen Pohorju, je knjižnica izvedla ob obletnici rojstva pravljičarja Jožeta Tomažiča, rojenega na Velikem Tinju, in ob 160. obletnici ustanovitve Bralnega društva pod Pohorjem.

Domoznanski večer je začela knjižničarka Darja Plavčak s pripovedovanjem Tomažičeve pravljice Prevzetna drvarka. V nadaljevanju pa so številni obiskovalci prisluhnili prof. Viljemu Podgoršku, ki je v vitrinah knjižnice pripravil razstavo Kamnine in minerali Pohorja. Razstavljeni primerki pričajo o njegovi geološki pestrosti, ki se pokaže ob večjih posegih v prostor. O živi naravi Pohorja pa je spregovorila Andreja Senegačnik z Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor, ki je tudi soavtorica razstave Pohorje – v zavetju stoletnih dreves spe pohorske vile. Poudarila je, da na Pohorju še najdemo mirna in samotna območja, ki omogočajo bivanje nekaterim redkim živalskim in rastlinskim vrstam. Na Pohorju najdemo marsikatera presežna drevesa, mnogokrat posajena v bližini hiš, kmetij, ki imajo simbolno vrednost varovanja pred zlim. Pohorske planje, ki jih porašča volk, so z arniko in nekaterimi vrstami orhidej pester svet divjih opraševalcev. Žuboreči potoki ter jezera in visoka barja, ki so najniže ležeča v Evropi, so izjemni življenjski prostori kačjemu pastirju, planinskemu pupku. Gre za območje, ki je med najbolj ohranjenimi v Sloveniji in prav zato teče postopek za razglasitev Pohorja kot regijskega parka. Večer je sklenila Agica Kovše, knjižničarka in pravljičarka iz Mariborske knjižnice, s Tomažičevima pravljicama, pripovedovanima v narečju.

Ali bodo na Pohorju, v zavetju stoletnih dreves, še bivale pohorske vile, vodovnik in jezernik? Na nas je, da Pohorje ostane zeleno, prijazno ljudem, predvsem pa bogatemu in pestremu živalskemu ter rastlinskemu svetu.

Natalija Stegne

PRAVLJIČNA PREJA

Lutkovna predstava Pravljična preja v izvedbi lutkovne skupine PIKA-POKA je nastala mrzlega zimskega dne. V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica nas je obiskala na pragu pomladi 23. februarja. V pravljično dogajanje nas je s čudovitim glasom popeljala pravljičarka Metka, ki najraje otrokom pripoveduje pravljice. Na poti v službo je na knjižni polici opazila zafecljano prejico in jo pričela navijati. Med prepevanjem in navijanjem pravljične preje je srečala najprej premraženo miško, nato muco in prestrašenega zajčka. Vsi so ostali brez svoje pravljice, zato jim je pravljičarka Metka takoj ponudila pomoč ter jim obljubila, da bo samo za njih napisala pravljico o Botri zimi. Botra zima prisluhne njeni pravljici in prične z velikimi pletilkami plesti leva-desna-leva-desna topla oblačila za drobno majhno miško, muco in zajčka. Pri pletenju ji je pomagal tudi fantič iz občinstva v naši knjižnici. Botra zima je vesela, a že malce utrujena pletla še naprej leva-leva-desna-desna in naposled spletla tudi sebi topel plet, potem pa otrokom nasula še drobnega belega snega, da bodo še nekaj zimskih dni lahko uživali v snežnih vragolijah.
(Darja Kolar)