Vse mame se kdaj vprašamo, kaj bi še lahko dale svojim hčeram. Menimo, da jim dajemo vse, kar potrebujejo, niti pomislimo ne, da v bistvu s tem dajanjem hranimo svoj jaz. To je le ena od misli, ki nam jih je v svojem predavanju predstavila dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, profesorica sociologije in filozofije, specializantka lacanovske psihoanalize, podjetnica, pisateljica, publicistka, mentorica in svetovalka. Svoja raziskovanja s področja vezi med mamo in hčerko je zapisala v knjigi Mama hčerki. Knjiga je prodajna uspešnica, saj je bil izdan že 4. ponatis, prodanih pa je bilo že več kot 6000 izvodov.

Avtorica je predstavila toksične odnose v družinskem okolju, ki jih velikokrat povzročamo nevede in ustvarjajo nezdrave vezi, ranijo osebnosti, ljudje trpijo. Nezdrave odnose, vzroke in posledice zanje se lahko razreši s prijemi, ki jih predavateljica do potankosti pozna in jih uporablja pri svojem vsakodnevnem delu.
(MPP)

Že 17. leto  v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gostimo obiske skupin sedmošolcev v okviru projekta Rastem s knjigo. 8. novembra smo otvorili sezono šolskega leta 2022/23, ko  so nas prvi obiskali sedmošolci Osnovne šole Fram. V času obiska smo jim predstavili našo knjižnico in dejavnosti, ki jih izvajamo, pogledali v zgodovina knjižnice na slovenjebistriškem in se sprehodili po današnji sodobni Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Predstavili smo jim tudi vzajemni katalog Cobiss in jih ob predstavitvi avtorjev Boštjana Gorenca, Jake Vukotiča in Kozme Ahačiča popeljali skozi vsebino knjige REFORMATORJI V STRIPU ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo). Učenci so si z velikim zanimanje ogledali tudi kratko predstavitev stripa z avtorjevimi komentarji, kako in čemu je strip o reformatorjih sploh nastal.

Vsi so ob zaključku v dar prejeli omenjeni strip in že ob odhodu pokazali veliko zanimanje, da ga odprejo in pričnejo z branjem.

Darja Kolar

Gostili smo fotografa, popotnika, biologa – Nejca Draganjca. To so tri glavne teme njegovega življenja in najbolje je, kadar se med seboj čim bolj prepletajo. Potovanja so vedno v naprej skrbno načrtovana, tudi zaradi želje po točno določenem motivu za fotografijo.

Japonska ga je popolnoma prevzela in ga kot fotografa tudi najbolj navdušuje. Navdušuje ga njena pestrost in na drugi strani združevanje kontrastov. Na eni strani je dežela moderna in hkrati zelo tradicionalna. Vsem je poznana njihova tehnološka dovršenost, urbanost in nasproti temu cenijo ter negujejo vse kar je naravno. Na eni strani je sproščeno, umirjeno ter takoj zopet adrenalinsko. Ta pestrost, ki vse to ponuja, je neizčrpen vir fotografskega navdiha.

Pripovedoval nam je o večmilijonskem glavnem mestu Tokyo, ki je razdeljeno na več področij in v vsakem izmed njih je nekaj, kar dela določeno področje značilno, znano po mini barih ali modi ali pa kaj drugega. Z njim smo spoznali tropski paradiž Okinawa z drugačno kulturo, kot je na preostanku države. Skozi japonske Alpe smo spoznali zahodno obalo in tamkajšnji mraz, občudovali pravljične fotografije cvetočih češenj v Hirosakiju, ki je eden izmed sedmih najlepših krajev v tej deželi, čeprav cveti cela Japonska. Hanami je za Japonce praznovanje, način preživljanja prostega časa, različne načine uživanja, ki vključuje opazovanje cvetja, cvetočih dreves, potepov po hribih ali uživanje ob dobri hrani s prijatelji in družino. Ob pogledih na fotografije smo začutili vso lepoto najvišje gore Fuji. Regijo Kansai smo spoznali, kot center Japonske kulture in mesto Osako kot kulinarično središče. Podoživeli smo vso bolečino ob nepotrebni tragediji v Hiroshimi ob gledanju fotografij iz spominskega parka ter muzeja, takoj zatem pa začutili vso lepoto riževih polj na otočku Kyushu, kjer so terase speljane vse do morja.

Za vedno se mu je vtisnilo v spomin vse iskanje dobre opazovalne pozicije na zelo nevarnem, še vedno delujočem vulkanu Sukurajime ter čakanje na dobro fotografijo. Prav tu je nastala tudi fotografija, s katero je postal zmagovalec prestižnega PNA fotografskega tekmovanja 2019. Na koncu smo doživeli zgodovinsko najpomembnejše mesto Kyoto, mesto tisočerih templjev in tradicije.

Japonsko smo doživeli kot čudovito deželo mnogih kontrastov, skrivnostno, varno, s prijaznimi ljudmi, ki zelo spoštujejo ter ohranjajo svojo tradicijo.
(Tanja Jakolič)

Predstavitev 2. monografije

V osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici smo gostili predstavitev 2. monografije Po poti Forma vive, ki je nadaljevanje prve monografije, ki je izšla pred desetimi leti in je bila strnjen prikaz prvih deset let delovanja KUD-a Forma viva Makole.

Od 20. obletnici delovanja društva je pod okriljem predsednika KUD-a Forma viva Makole izšla Monografija 2, ki po vsebini predstavlja nadaljevanje prve. Obe skupaj predstavljata celostno predstavitev 20-letnega ustvarjanja, od kulturnih dogodkov do predstavitve mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija.

Prireditev je povezovala Mojca Plaznik Plavec, ki je v uvodnem delu predstavila nastanek in vsebino monografije ter delovanje društva. Idejni vodja in predsednik je gospod Ivan Dvoršak. Ob njem so nam svoje vtise zaupali še Silvestra Samastur, predsednica turistične sekcije, Milan Strnad, uradni fotograf društva, Silvo Safran, tajnik in programski vodja, Franc Majcen, župan Občine Makole ter član uredniškega odbora, Matjaž Kopše, član uredniškega odbora. Članica organizacijskega odbora, gospa Rosana Dvoršak pa je poskrbela za izvrstno pogostitev ob zaključku.

Ivan Dvoršak je društvo vodil vse od prvih idej do danes in letos, ko mineva dvajset let delovanja, se končuje tudi dvajsetletna pot KUD-a Forma viva Makole. Prisotni so izrazili vse pohvale organizaciji festivala, ki ga bomo zagotovo pogrešali.

Ob vprašanjih novinarjev je Ivan Dvoršak poudaril, da je izredno ponosen na dosežke društva, vendar pa se njegovo vodenje končuje. Poudaril je še, da bo naprej nadaljeval svoje umetniško poslanstvo, s katerim je mnogim umetnikom odprl pot v svet umetniškega ustvarjanja, še bo skrbel za razstave, predstavitve, krajše kolonije.

Predstavitev monografije je popestril prikaz videa Po poti Forma vive Makole, himna Forma vive ter recitatorski nastop v izvedbi Silva Safrana.
(Tekst in foto: Janja Pepelnak)