Utrinki

Literarno srečanje z Mojco Plaznik Plavec

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je Pionirska knjižnica gostila literarno srečanje, kjer je v goste prišla Mojca Plaznik Plavec, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo tretjo slikanico z naslovom Zeleno kolo.

Dogodka so se udeležili tretješolci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici. Skozi pogovor in delček prebrane pravljice so otroci stopili v svet, kjer se poudarja pomen medsebojnih odnosov, razumevanja, sprejemanja različnosti in vrednosti pravega prijateljstva. Zgodba Zeleno kolo v sebi skriva povabilo k razmisleku o tem, kako pomembno je, da se znamo slišati, podpirati in bogatiti drug drugega z različnostmi, zaradi katerih smo edinstveni.

Učenci so slišali izsek iz zgodbe Zeleno kolo, vendar jim pisateljica konca ni razkrila. Kdo je čakal Jakoba pri vratih stanovanja, kaj se je zgodilo v nadaljevanju, je avtorica prepustila domišljiji vsakega posameznika. Povabila jih je k bralnemu izzivu, naj sami preberejo, kako se zgodba pravzaprav zaključi.

Srečanje je bilo prepleteno z radovednimi vprašanji. Otroci so s sodelovanjem pokazali, kako dragoceni so tovrstni trenutki, ki bogatijo domišljijo.

(Tanja Jakolič)

ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTNARSKIH SREČANJ

Prvi ponedeljek v maju so se v časopisni čitalnici osrednje knjižnice zbrali več ali manj stalni in zvesti obiskovalci, ki iščejo nova znanja ter priložnosti za izmenjavo izkušenj, tokrat na zaključnem vrtnarskem srečanju v tej sezoni prireditev. Kot ustaljeno sta druženje vodili Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.

Hladno in nestabilno vreme slabo vpliva na rastlinske mladičke, ki smo jih že presadili na prosto. Zato je gospa Majda nanizala nekaj ukrepov, s katerimi lahko mlade in občutljive rastline zaščitimo ali jih z določenimi pripravki krepimo ter vzpodbujamo njihovo rast.

Z ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov za trg se na Zeliščnem vrtu in kmetiji Majnika ukvarjajo že vrsto let. Gospa Katja je že na preteklih srečanjih omenila biodinamični koledar oziroma Setveni priročnik Marije Thun, ki je lahko dragoceno orodje za vse, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem. Dejstvo je, da se rastline odzivajo na vplive, ki se prenašajo preko položajev planetov in zvezd. Zaradi njihovega položaja se lahko določi ugodne dneve za delo s posameznimi skupinami rastlin. Zaradi boljše predstave in celovitejše slike je udeležence spodbudila k aktivnemu sodelovanju pri postavitvi ter določanju položaja Sonca, Lune in planetov.

Ob zaključku so se ljubitelji rastlin družili ob sproščenem klepetu ter snovali načrte za prihodnja srečanja v naslednji sezoni prireditev.
(Tanja Jakolič)

Predstavitev Knjižnice semen in vrtnarsko srečanje

Majda Temnik: »Sadike bodo kvalitetne, če bodo imele dobro koreninsko grudo.«

Tudi ta prvi ponedeljek v aprilu je v čitalnici osrednje knjižnice Slovenska Bistrica potekalo redno vrtnarsko srečanje, ki ga vodita Majda in Katja Temnik iz Zeliščnega vrta in Kmetije Majnika. Tokrat sta uvodoma obiskovalcem predstavili delovanje ter namen Knjižnice semen njeni skrbnici Janja Halužan in Tanja Jakolič.

Knjižnica semen predstavlja enega izmed pomembnih načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin. Temelji na preprostem, a dragocenem načelu – brezplačni izmenjavi semen. S svojo prisotnostjo v lokalnem okolju prispeva h krepitvi skupnosti, spodbuja deljenje znanja in dobrih praks ter ozavešča o pomenu varovanja in ohranjanja domačih semen. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je projektu, katerega nosilka je Goriška Knjižnica Franceta Bevka, pridružila marca 2024.

Pri predstavitvi Knjižnice semen sta skrbnici izpostavili raznovrstne aktivnosti s partnerjema v projektu: Majdo in Katjo Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki skrbita za širjenje znanja med odraslimi, ter Kim Mezga, ki zastopa Inštitut SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, s katerima organiziramo poučne Male vrtnarske akademije, namenjene otrokom.

Zatem sta Majda in Katja Temnik predavali o vzgoji sadik iz domačih semen in tudi tokrat nanizali ogromno uporabnih informacij. Kakšni izzivi nas čakajo pred začetkom vrtnarske sezone, kako ravnati z izbranimi semeni, na kakšen način jih zaščititi pred različnimi boleznimi pred setvijo, kam jih je najbolje posejati, kakšno zemljo uporabiti, kako in s čim jih zalivati in gnojiti ter nenazadnje, v kakšnem prostoru nam bo uspelo vzgojiti zdrave in najbolj odporne sadike, preden jih bomo presadili na prosto.

Srečanja niso le priložnost za pridobivanje novih znanj, temveč tudi prostor za izmenjavo dobrih praks. Udeleženci z veseljem delijo svoje izkušnje in zastavljajo vprašanja, predavateljici pa znata s pomočjo bogatega vrtnarskega znanja ponuditi tehtne nasvete in predlagata konkretne rešitve.

Na naslednjem vrtnarskem srečanju, ki bo v ponedeljek, 5. maja 2025, ob 18.30 in bo zadnje v tej sezoni prireditev, bo govora na temo Spomladanska oskrba mladih rastlinic. Vabljeni.

(Tanja Jakolič)

Velikonočne delavnice

Kot vsako leto smo tudi letos otrokom ponudili velikonočno ustvarjalno delavnico, na kateri so si izdelali namizno praznično dekoracijo. Udeležili so se je otroci v Pionirski knjižnici in v vseh krajevnih knjižnicah. Z veseljem so ustvarjali, saj bodo s svojimi izdelki lahko popestrili praznične mize.

𝑺̌𝑬𝑺𝑻 𝑵𝑨𝑱𝑽𝑬𝑪̌𝑱𝑰𝑯 𝑴𝑨𝑹𝑨𝑻𝑶𝑵𝑶𝑽 z 𝑨𝒍𝒇𝒐𝒏𝒛𝒐𝒎 𝑪𝒖𝒈𝒎𝒂𝒔𝒐𝒎

Šest maratonov, šest svetovnih zgodb

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica smo nedavno gostili Alfonza Cugmasa, strastnega tekača, ki se lahko pohvali z izjemnim dosežkom – med leti 2010 in 2023 je pretekel vseh šest svetovnih maratonov Abbott World Marathon Majors.

Gre za serijo najprestižnejših maratonov na svetu, ki potekajo v šestih svetovnih metropolah: Tokiu, Bostonu, Londonu, Berlinu, Čikagu in New Yorku. Te preizkušnje privabijo na tisoče tekačev in milijone navijačev, ki ustvarjajo nepozabno vzdušje.

Na navdihujočem predavanju smo izvedeli več o znamenitostih in posebnostih mest, kjer se odvijajo maratoni, ter o izjemnih izzivih in pripravah, ki jih mora prestati vsak tekač. Prisluhnili smo zgodbam, ki niso zgolj športni dosežki, temveč pravo doživetje – ob progi potekajo glasbeni in plesni dogodki, tekače pa spodbuja tudi do 2 milijona navijačev.

Dogodek je bil izjemno motivacijski, saj je Alfonz Cugmas delil svoje izkušnje, nasvete in neprecenljive spodbude za vse, ki sanjajo o velikih tekaških podvigih. Maraton namreč ni le tek, ampak tudi potovanje, vztrajnost in preizkus moči telesa in duha.

Izvor maratona sega v antično Grčijo, natančneje v leto 490 pr. n. št., ko je grški vojak Filipides pretekel razdaljo od Maratonskega polja do Aten, da bi sporočil zmago Grkov nad Perzijci v znameniti bitki pri Maratonu. Po legendi je pretekel približno 40 kilometrov, ob prihodu v Atene vzkliknil "Ničesar se ne bojte, zmagali smo!" in nato izčrpan umrl.

Ko so na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah želeli vključiti tekaško preizkušnjo, so jo poimenovali maraton v spomin na Filipidesov tek. Razdalja je bila sprva različna, dokler se leta 1908 na olimpijskih igrah v Londonu ni dokončno določila na 42,195 km – dolžino, ki velja še danes.

Danes je maraton eden najzahtevnejših in najprestižnejših tekaških izzivov, ki združuje profesionalne in rekreativne tekače po vsem svetu.
(Patricija Breznikar)