Likovna razstava in razstava spominkov s potovanj po Egiptu in Tuniziji

Štefka Jesenek – Šeša in Zvonimira Male sta avtorici tokratne malo drugačne razstave v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Na ogled sta postavili slikarska dela z motivi iz Egipta in Tunizije. Umetnici sta tokrat razstavljali tudi v vitrinah, kjer sta razstavili spominke s popotovanj po teh dveh afriških državah.

Razstava je v knjižnici na ogled do konca meseca februarja.

Sicer pa sta obe tokratni razstavljavki članici Likovnega društva Paleta iz Slovenske Bistrice, pripravljata samostojne razstave in sodelujeta na razstavah društva. Udeležujeta se številnih likovnih kolonij tako doma kot tudi izven meja Slovenije.

Natalija Stegne

Gostja tokratnega srečanja v knjižnici je bila Slovenjebistričanka Zlatka Dreo, predavateljica z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih. Svoje znanje je več let predajala predvsem na področjih poslovnega komuniciranja, bontona, protokola, vodenja, organizacije prireditev, upravljanja časa in prodaje. V zadnjih letih pa jo je življenjska pot vse bolj usmerjala k naravi in celostnemu pristopu k zdravju.

Zlatka Dreo je danes tudi naturopatinja in holistična iridologinja, svoje poslanstvo pa vidi v pomoči ljudem pri doseganju notranjega ravnovesja, zdravja in dobrega počutja. Prepričana je, da je zdravje človekova največja vrednota.

Na srečanju, ki je potekalo v sodelovanju z Društvom Hermelika iz Slovenske Bistrice, je predstavila svoj priročnik naravnega zdravljenja z naslovom Zdravje po naravni poti. Kot poudarja avtorica, je knjiga rezultat več desetletij dela na področju naturopatije, psihoterapije in celostne obravnave človeka. V njej se prepletajo izkušnje preteklih generacij in sodobna znanstvena spoznanja o delovanju telesa, čustev in narave. Priročnik ni zgolj zbirka nasvetov, temveč življenjski sopotnik za vse, ki želijo bolje razumeti svoje telo, okrepiti zdravje in ohranjati ravnovesje doma, v družini ali na potovanjih.

V nabito polni čitalnici knjižnice je predavateljica posebej izpostavila pomen uživanja sezonske hrane, saj je po njenem mnenju vsako obdobje v letu namenjeno krepitvi določenih notranjih organov in splošnega telesnega ravnovesja. Knjiga je že na voljo za izposojo v vaši in naši knjižnici.

Natalija Stegne

Koraki, ki vodijo v zgodbe

 Predstavitev pohodniških doživetij in navdiha za trilogijo Koraki

V Knjižnici Oplotnica smo v četrtek, 22. januarja 2026, doživeli prijeten, topel in navdihujoč literarni večer v družbi priznane slovenske pisateljice in scenaristke Janje Vidmar, ki je za svoje bogato in raznoliko ustvarjanje prejela številne nagrade. V sproščenem pogovoru je obiskovalce hitro pritegnila s svojo neposrednostjo, iskrivostjo in izjemnim pripovedovalskim darom. Tokrat so njene zgodbe stopile izza knjižnih platnic in se preselile v resnični svet, na prašne poti, gorske steze in dolge pohodniške etape, kjer je nabirala navdih za svoja literarna dela. S svojim doživeto pripovedovanim pohodniškim utrinkom je ustvarila posebno vzdušje, v katerem so prisotni zlahka sledili njenim korakom in zgodbam.

Osrednje mesto večera je pripadalo njeni trilogiji Koraki, vendar pogovor ni tekel neposredno o vsebini romanov. Pisateljica je zbranim raje približala svoje osebne pohodniške izkušnje, iz katerih so potopisni romani zrasli. Popeljala nas je po francoskem Caminu, ki je navdihnil roman Niti koraka več, po Apeninih in Apuanskih Alpah, kjer se odvija delo V koraku z volkom, ter na Kreto, ki je postala osnova za zadnjo knjigo trilogije, Koraki dvojine. Slikovito in iskreno je pripovedovala o izzivih na poti, o telesnih naporih, notranjih bojih ter ovirah, ki jih je morala premagovati – in prav zato ji je bilo še toliko bolj zanimivo prisluhniti.

Ob koncu večera je razkrila tudi nekaj svojih prihodnjih želja in načrtov. Zelo jo privlači raziskovanje Islandije, države, ki jo fascinira s svojo nenavadnostjo in mrakobnostjo. Prav tam vidi navdih za morebiten knjižni triler. Že poleti pa jo, kot pravi, najverjetneje čaka nov velik izziv – vzpon na Triglav. Kdo ve, morda bo tudi ta pot nekoč našla svoje mesto v novi zgodbi, ki jo bomo bralci z veseljem vzeli v roke.

Doroteja Fric

V časopisni čitalnici osrednje knjižnice je bilo v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Jožeta Koropca izvedeno izjemno zanimivo predavanje avtorja prve slovenske biografije znamenite cesarice Sisi, doc. dr. Gregorja Antoličiča.

Doc. dr. Gregor Antoličič je doktor zgodovinskih znanosti, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegovo področje raziskovanja je usmerjeno predvsem v obdobje prve svetovne vojne s posebnim poudarkom na raziskovanju vojaških in diplomatskih zadev. Hkrati posebno pozornost posveča raziskovanju zadnjega obdobja obstoja habsburške monarhije in njenega razpada.

Avtorjevo otroško navdušenje nad Sisi in Francem Jožefom je sčasoma preraslo v resnejše zgodovinsko raziskovanje. Tudi zaradi mladostniške očaranosti ob gledanju filmov o cesarici Sisi je pričel z raziskovanjem njenega življenja, takšnega kot je bilo v resnici. Ne z namenom rušenja mitov ali zmanjševanja njene podobe, temveč nasprotno. Prepričan je, da je bila Sisi veliko več kot »naivno« dekle, ki je z Bavarske prišlo na dunajski dvor. Zanj je bila moderna ženska, umetniška duša, daleč pred svojim časom in prav zaradi tega pogosto nerazumljena. Zaradi tega ne preseneča, da med ljudstvom v času svojega življenja ni bila priljubljena, kot jo pogosto v današnjem času prikazujejo številne serije in filmi.

Odgovor na vprašanji, kakšen odnos je imela cesarica do Slovencev in kako so jo le-ti doživljali, je razmeroma preprost. Posebnih povezav med cesarico Elizabeto in Slovenci pravzaprav ni bilo. Razen enega njenega uradnega obiska naše dežele, če izvzamemo zgolj prečkanje slovenskega ozemlja z vlakom na poti v Trst in naprej na otok Krf, posebnega odnosa torej skoraj ni bilo. Prav tako tedanji časopisi cesarici niso namenjali večje pozornosti.

Doc. dr. Gregor Antoličič: »Danes je cesarica Sisi veliko bolj priljubljena. Na to kaže velik obisk prireditev, tudi današnje, in vse serije in filmi, ki prikazujejo njeno življenje.«

 (Tanja Jakolič)