Pod tem naslovom je izšel zbornik, ki ga je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izdala letos ob praznovanju 60-letnice ustanovitve Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in 50-letnice Pionirske knjižnice. Zbornik, razdeljen na pet poglavij, podrobno osvetli, kako se je knjižnica skupaj z mladimi bralci spreminjala, rasla in kako danes stopa v svet digitalizacije.

Ob tem jubileju je knjižnica organizirala 2. Stepišnikovo strokovno posvetovanje, ki je potekalo zadnji četrtek v maju v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Osrednja tema je bila, kako nagovoriti mlade bralce in jih povabiti med knjižne police. Predstavljeni referati so z različnih zornih kotov podali svojo prakso poslanstva nagovarjanja mladih bralcev, od tistih, ki vstopajo v zakladnico zgodb v naročju staršev, do tistih, ki se sami podajajo na pot bralne pustolovščine. Pozornost je bila namenjena tudi mladim bralcem s posebnimi potrebami, kako tudi njim priti naproti s knjigo v tem digitalnem času. Na posvetu je bil predstavljen izziv, kako mladim bralcem približati domoznanske vsebine z uporabo digitalnih tehnologij. Udeležencem posveta je bil namenjen tudi voden ogled razstave o Lovru Stepišniku. Razstava, ki je počastila 190-letnico rojstva prvega potujočega knjižničarja, je v lanskem letu nastala v sodelovanju s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Osrednjo knjižnico Celje, Valvasorjevo knjižnico Krško in ZBDS. Za zaključek strokovnega posvetovanja pa je zbrane nagovorila Jejž muzika, akustična kabaretna glasbena skupina iz Slovenske Bistrice.

Natalija Stegne

Dr. Mateja Kišek Vovk je avtorica knjige o drevesih in razkriva skrivnosti, ki jih do sedaj marsikdo ni poznal. Na predavanju, ki se je odvijalo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v ponedeljek, 26.5.2025, je avtorica predstavila nekatere najpogostejše in najzanimivejše drevesne vrste v Sloveniji in obiskovalce seznanila s primerki, ki rastejo v našem okolju. Med temi drevesi so našla svoj prostor tudi navadna bodika, tisa, oplutnik, beli javor, divji in navadni kostanj.

Predstavila je gospodarsko najpomembnejša drevesa, kot so bukev, navadna smreka, navadna jelka, dob in graden, rdeči bor, evropski pravi kostanj, gorski javor in navadni oreh in njihove zgodbe, ki so se razvijale skozi stoletja. Drevesa je razporedila po posebnem sistemu: drevesa v polnem cvetu, drevesa, ki rastejo v mokrih logih, pod vršaci in med starodavnimi gozdnimi zidovi, na gozdnem robu … razkriva nepoznane plati dreves, ki so cenjena zaradi estetske in ekološke vrednosti.

Avtorica je obiskovalcem predstavila neizmerno vrednost dreves, spomnila na mnoge pregovore in reke o drevesih in jim predala fascinantne pripovedi o resonančnih smrekah, zdravilnem sirupu jelke, ječanju hrastovih dreves v zimskem mrazu, o medenju zgodnjepomladnih vrb in še mnoge druge.

Knjigo Drevesa Slovenije si lahko izposodite tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in si privoščite čudovito potovanje v skrivnostni svet življenja dreves.
(mpp)

V torek, 27. maja 2025, smo v Pionirski knjižnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica uživali v predstavitvi pesniške zbirke PO POTI MOJE DOMIŠLJIJE učenke DANE PERHOČ iz Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenka Bistrica. Recital njenih pesmi in zvoki glasbe so se dotaknili vsakega otroškega in odraslega gosta. Ob prebranih verzih so nas prevevali občutki, kako lep bi bil lahko ta svet, če bi vsi razmišljali, videli in čutili kot mlada pesnica Dana Perhoč. Za delček tega občutka vam v branje ponujamo le enega od njenih verzov: »Preden izrečeš besedo, dobro premisli, da jo drugi morda ne sliši, si ne misli. Veliko lepši je svet, kadar se prijazne besede govorijo, te so tople in ljudem nasmeh na obraz povzročijo.« Pesniško zbirko Po poti moje domišljije najdete tudi na knjižnih policah naše knjižnice. Vabljeni med knjige.

(Darja Kolar)

V petek, 23. 5. 2025, se kljub vremenskim napovedim nismo predali in smo izvedli medgeneracijsko srečanje Gremo po pravljico. Če smo se ob organizaciji bali, da bo ta čas že vroče, je bilo prav obratno. Ampak na vreme na žalost ali srečo pač nimamo vpliva.
Naš pohod se je pričel pred knjižnico na Pragerskem. Ker nam je prva asociacija na ta kraj železnica, vlak, lokomotiva …, smo se odločili, da med potjo beremo pravljico Puhačka avtorice Vesne Radovanovič. Po prebranem prvem odlomku in pozdravnem nagovoru pred knjižnico nas je pot vodila do Vile in vrta Nekrep, kjer nas je sprejela gospa Tatjana in nam zaupala njihovo zgodovino, nas popeljala čez vrt in otrokom prebrala drugi delček pravljice. Obiskale so nas tudi račke, ki so jih otroci na koncu še nahranili. Da pa ne bi omagali, nas je na koncu gostiteljica tudi pogostila.
Pot smo nadaljevali do gasilskega doma. Tu smo spoznali, kaj vse gasilec uporablja pri svojem delu, spoznali defibrilator in se na koncu posedli v sam gasilski avto. Polni navdušenja smo pot nadaljevali in se odpravili na drugo stran železniške proge do vodnega stolpa, kjer imajo zelo lepo urejeno zbirko železniških eksponatov. Gospa Milena Furek nas je popeljala čez zgodovino železničarstva na Pragerskem, za katero verjamemo, da smo jo tudi odrasli udeleženci pohoda prvič slišali.
Kot češnja na torti pa je bil naš zadnji postanek. Lokomotiva Katica. Po slišanem zadnjem delčku pravljice smo se posedli na vagon, kjer smo ugotovili, da se nekoč niso tako udobno prevažali kot danes. Za zaključek smo se polni vtisov še malo posladkali s piškoti v obliki lokomotive in sokom.   

Za sodelovanje se najlepše zahvaljujemo gospe Tatjani Nekrep, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko in Turističnemu društvu Breza Pragersko - Gaj pri soorganizaciji in izpeljavi dogodka.

(Mojca Amon)