V ponedeljek, 28. oktobra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo predavanje Vzorci, ki se prenašajo iz roda v rod. Predavateljica je bila domačinka Damijana Žišt, ki je predstavila tehniko »Postavitev družine«.

Prisotne je v predavanje popeljala s kratko sprostitveno vajo. V uvodu je predstavila svojo življenjsko pot in odločitev, ki jo je popeljala do sedanjega dela. Damijana Žišt je doktorica znanosti, novinarka in sodelavka Inštituta za sistemske postavitve. Od začetka leta 2014 se izobražuje na področju družinskih in sistemskih postavitev po metodi Berta Hellingerja pri Nataši Čebulj, kjer je zaključila tudi intenzivni trening za moderatorje organizacijskih sistemskih postavitev. Je urednica mesečnika Inštituta za sistemske postavitve Sistemska zavedanja. Udeležuje se sistemskih postavitev tujih predavateljev doma in v tujini. Od 1997 je zaposlena v časopisni hiši Večer kot specializirana novinarka za področje črne kronike. Je avtorica štirih knjig – znanstvene monografije Utrinki za rešetkami ter knjig Zakaj sta morala umreti ta dva otroka, Kriva ali nedolžna ter Neviden svet žrtev prometnih nesreč.

Osrednja nit predavanja je bila predstavitev tehnike postavitev družine. Metoda spada v kategorijo fenomenoloških tehnik in ima preko dvajsetletno zgodovino. Razvil jo je Bert Hellinger s svojim dolgoletnim delom in je razširjena po svetu v več kot 40 državah. Gre za energijsko tehniko, kjer se zdravijo odnosi v družini, saj ima vsak od nas svojo družino in prednike, kar imenujemo družinski sistem, ki mora delovati harmonično, da smo zdravi in srečni. Vendar pogosto so  v družinskem sistemu nastala trenja, ki so prekinila tok ljubezni, zato so se pojavile bolezni in nastali konflikti. Namen postavitve družine je ponovno vzpostaviti ljubezen, da lahko sedanja generacija in vse naslednje živijo v ljubezni in miru.

Tehnika je primerna za vse, ki želijo razrešiti težave na področju zdravja ali bolezni, v partnerstvu, v odnosih v družini ali se soočiti s travmo, strahovi in fobijami. Po izkušnjah največ težav nastaja zaradi nerazrešenih odnosov med starši in otroci, v preteklosti ali sedanjosti, in ti so največkrat vzrok za nastanek bolezni, fizične ali psihične.

Predavateljica je nazorno predstavila tehniko, ki se lahko izvaja kot večja postavitev ali individualno. S prostovoljkami iz publike je prikazala, kako poteka postavitev v praksi. Pri večji postavitvi sodeluje moderator, ki vodi postavitev, klient, ki izpostavi težavo, ki jo želi razrešiti in predstavniki, ki jih izbere klient, da odigrajo vloge oseb, ki so udeležene pri določeni težavi. Pomembno je, da kakršnakoli razrešitev težave je, da jo klient sprejme s spoštovanjem in hvaležnostjo, saj nas vsaka izkušnja nekaj nauči, zato bodimo zanjo hvaležni.

Predavateljica je izpostavila, da želi tehniko predstaviti čimveč ljudem, saj iz dolgoletnih izkušenj ve, da je učinkovita in v veliko pomoč pri razreševanju različnih težav ter pomaga do boljšega zdravja in življenja v ljubezni, saj smo srečni in uspešni šele takrat, ko smo v slogi in soglasju s svojim družinskim sistemom.

Janja Halužan

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že četrto leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Koordinatorka projekta je Darja Kolar.

Projekt Poletavci je bil tudi tokrat zelo dobro sprejet med mladimi bralci od šestega do dvanajstega leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali. Projekt Poletavci je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih krajevnih knjižnicah zaključilo neverjetnih, rekordnih 300 mladih bralcev. V letošnjem poletju se je knjižnica drugič pridružila tudi projektu NajPoletavci.  Vsi, ki so šteli vsaj trinajst in ne več kot šestnajst ter so prebrali vsaj tri knjige in o njihovi vsebini tudi kaj zapisali, so postali najboljši poletni bralci. V projektu NajPoletavci smo prejeli kar 38 pravilno izpolnjenih bralnih seznamov. Prav vsi so se razveselili bralne spodbude, ki so jo vzeli zelo resno in odgovorno.

Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu.

Za zaključek projekta je knjižnica vsem sodelujočim podarila film Divja robotka, posnet po istoimenski svetovni knjižni uspešnici avtorja Petra Browna. Vsi sodelujoči poletni bralci so pred zaključno prireditvijo prejeli tudi priznanje in majico, ki je bila hkrati tudi vstopnica za ogled filma. Priznanje lahko unovčijo kot eno prebrano knjigo pri bralni znački.

Po ogledu filma so si obiskovalci ogledali posnetek žrebanja glavne nagrade in ostalih nagrad. Glavni nagrajenki sta Zala Brglez Husu  – Poletavka in Gaja Timošek – NajPoletavka. Nagrade so prispevali: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Mladinska knjiga, Hervis, Grad Slovenska Bistrica, Picerija Puj Sem, Kavarna Cappuccino Slovenska Bistrica, Pizzoteka K&S Zreže, RTC Trije Kralji, Fundacija za ohranitev dvorca Štatenberg, ZOO Land Slovenske Konjice, Picerija Gams Zgornja Bistrica, Plezalni center Slovenska Bistrica, Športno kulturno društvo Sestrže in Darja Glogovšek.

Projekt bomo za naše mlade bralce ponovno pripravili v naslednjih poletnih počitnicah. Vsem sodelujočim iskrene čestitke in pozdrav do naslednjega bralnega izziva. (Tanja Jakolič)

Spijo vse živalske vrste, predvsem veliko ljudi pa ima s spanjem težave. Ali težko zaspijo ali pa se zbudijo sredi noči in zaman poskušajo zaspati nazaj. Kako si lahko pri tem pomagajo, je na zanimiv način predstavila Janja Mišič, uni. dipl. psih. V ponedeljek, 21. oktobra, so lahko obiskovalci v čitalnici Knjižnice  Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisluhnili njenemu predavanju z naslovom Sladko spanje: o spanju in higieni spanja.

Po uvodni predstavitvi vseh faz spanja so lahko škrjančki in sove (jutranji ali večerni tipi) spoznali kar nekaj uporabnih nasvetov, kako ravnati, ko se neuspešno premetavajo po postelji in si želijo le eno – zaspati. Za dober spanec je dobro poskrbeti že čez dan, najbolj blagodejno je izpostavljanje svetlobi vzhajajočega sonca in uživanje na soncu vsaj 30 minut na dan. Vsaj šest ur pred spanjem ni priporočljivo piti kave ali uživati alkohola, izogibamo se dejavnostim, ki zahtevajo preveč aktivnosti. Spat se ne odpravimo presiti ali preveč lačni. Predvsem pa poskrbimo za rutino in higieno spanja. Idealna temperatura spalnice je med 18 in 22 stopinjami, naj bo prezračena, temna, tiha, lahko si privoščimo beli šum, v prostor ne sodijo elektronske naprave. Spat se odpravimo vsak večer ob isti uri in ob isti uri zjutraj vstajajmo. Če po dvajsetih minutah ne zaspimo, vstanimo in v prostoru s šibko svetlobo opravljajmo kakšno mirno dejavnost – branje (pa ne krvavih kriminalk!), poslušanje pomirjujoče glasbe, ležanje na kavču, meditacija, pletenje, pobarvanke za odrasle … Morda nas bo umirilo, če bomo pospravili kak predal, do konca počistili kuhinjo. Čez dan si zapisujmo, kaj nas obremenjuje, zraven si zapišimo rešitve problemov. Tako bomo prelisičili možgane in zvečer ne bodo v nedogled premlevali težav. Če česa ne moremo urediti ali spremeniti, zadevo sprejmimo. Resen življenjski problem pa je alarm našemu telesu, da se moramo težave resno lotiti.

Če vse našteto vendarle ne zaleže, lahko še vedno obiščemo zdravnika, psihologa, nevrologa, vedenjsko-kognitivnega psihoterapevta ali pulmologa, saj je tudi spalna apneja velikokrat vzrok nespečnosti in utrujenosti čez dan. Uspavalne tablete naj bodo res skrajna rešitev, če že,  raje posezimo po melatoninu.
(besedilo in fotografije Saša Šega Crnič)

Pravljična ura z delavnico za otroke

V okviru Knjižnice semen je v tednu otroka za male vrtnarje v četrtek, 10. oktobra 2024, potekala tretja vrtnarska delavnica za otroke. Odvila se je v okviru utečene pravljične ure z delavnico za otroke. V uvodu so otroci najprej prisluhnili izbrani pravljici, nato pa na delavnici spoznavali različna semena, njihovo nabiranje in hrambo. Po navodilih so si izdelali tudi vrečice za hranjenje semen. Najslastnejši del je sledil ob koncu druženja, ko je bila na vrsti mini degustacija pridelkov, ki so zrasli in dozoreli na vrtu Kim Mezga z Inštituta SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, ki malo vrtnarsko akademijo tudi izvaja in vodi.

(Tanja Jakolič)