Utrinki

Bronja Žakelj: Ko gledam film, gledam svoje življenje.

Znova in znova.

V Pionirski knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je bila 16. februarja 2026 gostja literarnega večera Bronja Žakelj, avtorica avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

Bronja Žakelj je s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset, v katerem je odkrito in iskreno spregovorila o svojem odraščanju in mladosti, o mamini in svoji težki bolezni, ter o bratovi smrti zagotovo zaznamovala slovenski literarni prostor. Kmalu po izidu knjige leta 2018 pri založbi Beletrina je roman dosegel izjemen uspeh, ki ga je leto pozneje potrdila še nagrada kresnik za najboljši roman leta 2019. Preveden je v osem jezikov, z dvanajstimi ponatisi, nedavno pa je izšel tudi v prenovljeni obliki, z več deset barvnimi fotografijami s snemanja istoimenskega filma v režiji Marka Naberšnika in produkciji produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Film je bil premierno prikazan na Sarajevskem filmskem festivalu 2025, kjer je požel navdušene odzive. Pri tem avtorica pravi, da je bilo doživeti svojo zgodbo na filmskem platnu hkrati lepo in zahtevno.

Knjigo je začela pisati zaradi želje po ustvarjanju, po pisanju zase in tudi za svoja otroka. Predvsem zato, da se zgodba ne bi pozabila in da bi nekako prekinila tišino. V knjigi je zapisana avtoričina iskrenost, njen spomin, ki pa ni nujno spomin vseh, ki so v njej tudi omenjeni. S pisanjem je močno podoživljala čase, o katerih pisala, terapevtska pa je knjiga postala šele, ko je avtorica dobila odziv bralcev, ki so se lahko na nek način poistovetili z njeno zgodbo.

Iskrenost se je dotaknila vseh, saj si delimo več, kot si mislimo. Takšni večeri nas opominjajo, kako zdravilna in povezovalna je lahko literatura.

(Tanja Jakolič)

Literarni dopoldan v Pionirski knjižnici v Slovenski Bistrici

HVALNICA ČEBELAM

Danes, 16. 2. 2026, je gospa Violeta Šmon petošolcem 2. OŠ Slovenska Bistrica v čitalnici slovenjebistriške knjižnice prebrala in predstavila življenje čebel skozi svojo avtorsko pravljico Čebelica Avrora. Skozi zgodbo so mladi spoznali, kako pomembno je, da znajo drug drugemu prisluhniti in hkrati dovoliti, da so to, kar so in da le skupaj tvorijo celoto. Ob prebiranju čebelje dogodivščine so učenci vstopili v svet čebel, kjer vladajo sodelovanje, ljubezen, predanost in odpuščanje. Na potovanju skozi pravljični labirint s čebelico Avroro jih je pisateljica popeljala do modrosti in odkrivanja samega sebe. Popeljala jih je do velikega spoznanja, da je lahko življenje najlepša pravljica ali risba na panjski končnici. Avtorica knjige Violeta Šmon je učence pozvala, da se ob čebelji himni medsebojno povežejo s pisano terapevtsko žogico. Gostja literarnega dopoldneva je učence povabila k likovnemu ustvarjanju panjskih končnic, da nanje naslikajo svoj notranji ali zunanji svet.

Ob snidenju so ugotovili, da so prav čebele lahko človekove najboljše vzornice, da se svet spremeni na bolje.

SENZORIČNE PRAVLJIČNE URE – IZOBRAŽEVANJE V LITVI

V okviru projekta Heroes Unleashed smo se kot ekipa osmih udeležencev iz vsake države — Slovenije, Portugalske, Ukrajine in Litve — udeležili tridnevnega izobraževanja v Litvi, namenjenega razvoju senzoričnih pravljičnih ur v knjižničnem okolju. Kljub pravi zimi in nizkim temperaturam nas je pot vodila v knjižnico Šiaulių apskrities Povilo Višinskio viešoji biblioteka, kjer je potekal strokovni program.

Pod vodstvom predavateljice Virginije Juškevičiūtė smo se najprej poglobili v razumevanje nevrotipičnega razvoja ter razbijali najpogostejše mite, povezane z razvojnimi motnjami. Pomemben del usposabljanja so predstavljale strukturirane izkustvene dejavnosti, pri katerih smo aktivno vključevali čutila. Tak pristop nam je omogočil boljše razumevanje zaznavanja in doživljanja sveta pri posameznikih z različnimi razvojnimi značilnostmi.

Ob koncu prvega dne smo si ogledali knjižnico, ki navdušuje s svojo prostornostjo in bogato zbirko gradiva. Posebno pozornost pritegnejo lutke, senzorična soba ter raznoliki didaktični pripomočki, ki otrokom omogočajo poglobljeno doživljanje zgodb in spodbujajo učenje skozi izkušnjo.

Drugi dan je bil posvečen metodi senzoričnega branja — inovativnemu pristopu k spodbujanju bralne kulture. Klasično pripovedovanje zgodb nadgrajuje z uporabo senzoričnih materialov in spodbud, ki aktivirajo vsa čutila. Tak način branja poslušalcem omogoča globlje doživljanje vsebine ter ustvarja bolj vključujoče in dinamično okolje. Udeleženci smo spoznali prednosti uporabe te metode v knjižničnem prostoru ter si ogledali primere izvedbe dejavnosti, ki so nas dodatno navdihnili.

Zadnji dan izobraževanja je bil namenjen praktičnemu delu. Skozi delavnice in izmenjavo izkušenj smo spoznavali različne pristope k izvedbi senzoričnih pravljičnih ur ter preizkušali uporabo senzoričnih rekvizitov pri pripovedovanju zgodb. Praktične dejavnosti so nam ponudile dragocen vpogled v ustvarjanje vključujočega, varnega in s čutili bogatega okolja za otroke z različnimi potrebami.

Izobraževanje nam je prineslo nova znanja, ideje in navdih za nadaljnje delo ter potrdilo pomen inovativnih pristopov pri spodbujanju branja in vključevanja vseh otrok v knjižnične dejavnosti.

Za vse, ki se vam zdi projekt zanimiv ali pa ste vpeti v delo, pri katerem bi vam uporaba senzoričnih pravljičnih ur koristila, organizira Mariborska knjižnica v četrtek, 19. februarja 2026, ob 18.00 na Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30, Maribor) predstavitev projekta.

V okviru projekta je nastala bogato ilustrirana knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, pri kateri je sodelovalo 12 avtorjev in 12 ilustratorjev iz štirih držav. Knjigo bodo v pogovoru z Meto Blagšič predstavili slovenski avtorji: Igor Plohl, Majda Koren in Maša Ogrizek.

Predstavljen bo tudi projekt in metodološki priročnik za pripovedovalce v pogovoru s Sabino Mujkanovič (Center za sluh in govor Maribor), pripovedovalci Mariborske knjižnice pa bodo delili svoje izkušnje izvajanja senzoričnih pravljičnih ur. Dogodek bo obogaten s senzorično pravljico v živo. (Tadeja Skrbinek)

Ura pravljic v znamenju ljubezni

Pisateljica Rebeka Potočnik je otroke navdušila z zgodbo Frida se zaljubi

V Knjižnici Oplotnica je 12. februarja 2026 ob 17. uri potekala ura pravljic, ki je do zadnjega kotička napolnila knjižnico s starši in otroki. Pisateljica Rebeka Potočnik je zbranim prebrala svojo pravljico Frida se zaljubi ter navdušila občinstvo z iskrivim pripovedovanjem. S seboj je pripeljala tudi prav posebno gostjo – miško Frido, ki je radovedno pokukala med otroke. Iz zimskega spanja smo prebudili še ježka Rudija, ki nad tem ni bil preveč navdušen, saj bi se najraje kar takoj vrnil v svoj topli brlog. Pravljično popoldne je minilo v smehu, toplini in prijetnem druženju.

Pravljice za mravljice v esperantu

Prvi ponedeljek v februarju se je v časopisni čitalnici osrednje knjižnice odvijal literarni večer s predstavitvijo slikanice v esperantu Pravljice za mravljice Špele Svenšek. Gost večera je bil Tone Partljič.

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je leta 2021 razpisala literarni natečaj na temo Čez potok skače, kjer je most. Prispelo je kar 95 prispevkov avtorjev iz vse Slovenije. Vsa prispela literarna dela so bila izdana v obsežnem zborniku na 238 straneh. Kot najboljše besedilo natečaja je strokovna komisija izbrala delo Špele Svenšek Pravljice za mravljice.

Esperantsko društvo Maribor se je odločilo, da bo tekst izdalo v obliki slikanice. Predsednik Esperantskega društva Mario Vetrih je predstavil delovanje samega društva in sodelujoče pri projektu prevoda pravljice. Slikanica je bila izdana v dveh jezikih in v dveh ločenih zvezkih: v slovenščini in esperantu. Za prevod je poskrbel Peter Grbec, ilustracije pa so delo mlade ilustratorke Nine Stanič.

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik, načrtno zasnovan tako, da se ga da zlahka naučiti. Dr. Henrik Haas se je ob koncu 19. stoletja kot pravnik iz Gradca preselil v Maribor in sem zanesel seme esperantskega gibanja ter leta 1910 je ustanovil Esperantsko društvo Maribor.

Kot član društva in avtor knjige Hotel sem prijeti sonce, ki je prav tako prevedena v esperanto, je bil gost večera tudi Tone Partljič, pisatelj, dramatik, učitelj, scenarist, politik in komediograf. Z nami je delil tudi komične spomine iz otroštva ob branju Jurčičeve povesti Domen, ki so se mu neizbrisno vtisnili v spomin.

(Tanja Jakolič)