Psihoterapevta Ljubo Poles in Zdenka Molnar sta nam s prepletanjem teorije in prakse predstavila nasilno in nenasilno komunikacijo.

Bistvo komunikacije je izmenjavanje sporočil in prav je, da je ta jasna in razumljiva. Potrebno se je zavedati pomena, smisla in cilja pogovora. Poznamo besedno in nebesedno komunikacijo, ki vključuje tako telesno kot tudi čustveno komunikacijo.

Ljudje radi vidimo, da so drugi do nas spoštljivi, zato je prav, da smo tudi sami spoštljivi do drugih. Komunikacija je tista, s katero si pridobimo zaupanje, zato je pomembno, da tisto, kar rečemo, tudi izpolnimo, da spoštujemo zaupne stvari in ne zavračamo krivde na druge, ampak prevzamemo odgovornost in priznamo napake.

Predavatelja sta nam v prvem primeru z igro vlog pokazala primer nasilne in nenasilne komunikacije med direktorjem in zaposlenim. Prikazala sta, kako lahko nasilna komunikacija sproži odpor in negativne efekte ter kako lahko sogovornik v tem primeru zamrzne. In kar je najpomembnejše, prikazala sta, kako se lahko enaka situacija odvije v popolnoma drugačno smer, če je komunikacija nenasilna. V tem primeru sta si sogovornika med seboj zaupala lastne občutke, predala informacije ter skupaj naredila načrt za prihodnost.

Drugi primer igre vlog je izhajal iz partnerstva. Prikazala sta, kako lahko nasilna komunikacija pri sogovorniku sproži napad nazaj z enakim načinom komuniciranja in kako lahko pogovor, ki se začne z nasilno komunikacijo, preusmerimo v nenasilno. To naredimo s povzemanjem, da pri sogovorniku preverimo, če smo ga pravilno razumeli, in poskušamo iz njega pridobiti čim  več informacij o njegovih čustvih ter skupaj poiščemo rešitev, ki bo ustrezala obema.

Poslušalci smo tako spoznali, da lahko pri komunikaciji uporabljamo 'razdiralni jezik', ki grozi, obtožuje, kritizira, moralizira in vodi v nasilno komunikacijo. Za komunikacijo, ki je usmerjena h graditvi odnosa, pa moramo uporabljati 'jezik potreb in občutkov', ki izhaja iz 'jaz sporočil' (to čutim, si želim …) in nas povezuje.

Tadeja Skrbinek

V osrednji knjižnici je bila v torek, 16. 1. 2024, gostja na literarnem večeru in predstavitvi prvenca V objemu življenja Nina Osenar Kontrec. Pogovor je vodila Patricija Breznikar.

Nino Osenar Kontrec poznamo predvsem kot slovensko medijsko osebnost, sanjsko žensko, manekenko, pevko in televizijsko voditeljico. Prepoznavna je po svojem prodornem voditeljskem slogu in energičnosti. Obiskovalcem, ki so jo sinoči spoznali, je s svojo srčnostjo, izredno bogatim besednim zakladom in širino morda ovrgla še zadnji stereotip.

Napisala je knjigo o bridki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Bolezen kronične utrujenosti jo je za kar pet let položila v posteljo in ji zadala pravi pekel. Prvi dve leti je bilo najhuje. Prepričana je, da ta leta nikakor niso izgubljena, saj je lahko v tistem obdobju svoje življenje nekako pogledala v retrovizorju. Čeprav ji je prvi dve leti bilo zgolj dihanje velik napor in je bila pet let skoraj nepremična, je prepričana, da je bil ves ta čas izjemno bogat. Vrednote prioritet v piramidi življenja so se ji premešale, hkrati pa so ostale na že ustaljenih temeljih.

Kljub mračni izkušnji je Ninina pripoved zaznamovana z ljubeznijo in je lahko brez težav vir motivacije in navdiha za bralca, ki se morda znajde v podobni situaciji. Je resnična in ganljiva zgodba o ljubezni, o večletni bitki za življenje, o neizmernem strahu, da bo mož padel pod težo njene bolezni, in še veliko več. Mož je bil njen glas, on je govoril namesto nje in on se je boril zanjo, kadar sama tega ni zmogla, za kar mu je neizmerno hvaležna. Hvaležna je vsem, ki so ji kakorkoli pomagali v tem temnem obdobju.  

Vsi, ki so že prebrali avtobiografski roman Nine Osenar Kontrec ali pa so lastniki izvoda, so avtorici pogosto prikimavali, saj so njeno pripoved prepoznali iz knjige. Vsi ostali, ki knjige še niso držali v rokah, pa  komaj čakajo, da rezervacija gradiva preide v obvestilo o prispelem gradivu, ki jih čaka v njihovi najbližji knjižnici.

(Tanja Jakolič)

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 22. januarja 2024, potekalo predavanje Zakaj besedi bolezen in bolečina ne obstajata. Predaval je domačin James M. Tomazin, po izobrazbi inženir metalurgije. Pred leti je doživel težjo nesrečo in po uspešnem okrevanju se je njegovo razumevanje delovanja človeškega telesa popolnoma spremenilo. Tako se je začela njegova pot nenehnega izobraževanja o tem, kako deluje naše telo, kaj lahko sami storimo, da se spremenimo in s tem sami pomagamo svojemu imunskemu sistemu, da lažje in bolje opravlja svoje delo. Vso to zanje z navdušenjem predaja drugim, ki želijo kakorkoli spremeniti in izboljšati zdravje ter način življenja.

Poudarja, da nikoli ne verjemimo, kar sami ne poskusimo in na tem temelji tudi njegovo predajanje znanja. Predavanje je skušalo odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj – Kaj pomeni bolezen in bolečina?, Kje smo v trenutnem času?, Kaj so gradniki vsega?, Kaj lahko sami storimo?

Predavatelj poudarja, da staranja ni, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in če želimo spremeniti način življenja, se zato moramo zavestno odločiti, napraviti načrt in začeti ko majhnih korakih spreminjati svoje navade. Bolečina je samo pokazatelj, da se nekaj v nas dogaja in to je treba spremeniti. Izrednega pomena je tudi pravilno dihanje, vadba, voda in počitek, pa zagotovo način mišljenja, smeh in druženje.

Predavanje je bilo podkrepljeno z zanimivimi video posnetki, predlogi za branje ter praktičnimi nasveti. Ob koncu so poslušalci lahko sodelovali še v kratki vaji dihanja in sproščanja.

Janja Pepelnak

Ko zgodbe zaživijo

Leto se izteka in z njim se je iztekla tudi letošnja sezona Vošnjakove bralne značke za odrasle. Bralna značka je letos obeležila že deseto obletnico, ki jo je tokrat zaznamovala tema Pohorje.

Zbrane je v uvodnem pozdravu nagovorila direktorica knjižnice, gospa Patricija Breznikar, ki se je vsem sodelujočim iskreno zahvalila za sodelovanje ter jih povabila k udeležbi  tudi v prihodnje. Letos je bralno značko za odrasle zaključilo kar 118 bralcev, ki so oddali skrbno izpolnjene zloženke. Vanje je bilo treba zapisati seznam vsaj petih prebranih del ter po želji dodati svoje razmišljanje in vtise o prebranem. Ob zaključku so bili vsi povabljeni na že tradicionalno zaključno prireditev s pravljičnim večerom, na katerem so prejeli zahvalna darila knjižnice. Enajst bralcev je letos prejelo še prav posebno pozornost, saj so zvesto brali vseh deset let.

Na tokratnem pravljičnem večeru, ki poteka v organizaciji Mariborske knjižnice v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami, je sodelovalo pet pravljičarjev. Iz knjižnice Lenart je poslušalce v svet pravljic popeljala Aleksandra Papež, iz Mariborske knjižnice Agica Kovše, iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Brigita Lavrič, iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Sanja Selinšek in iz Mestne knjižnice Kranj Jure Bohinec. Izbrane zgodbe so zaživele v doživetem pripovedovanju in pristni narečni govorici. Da je bilo vzdušje še bolj pravljično, pa so s čudovitimi melodijami poskrbeli Iza, Ajda in Boštjan Pušaver, člani skupine Gemaj.

Nova sezona Vošnjakove bralne značke za odrasle je že pred vrati, tema je že izbrana, zloženke že v pripravi, zato vabimo vse, ki radi berejo, da se ji prihodnjo sezono pridružijo. 

Janja Pepelnak