V petek, 30. maja, smo tudi v Knjižnici Kebelj počastili 50letnico Pionirske knjižnice s projektom Gremo po pravljico. Obiskali smo Zajčev grad in med potjo prebirali Tomažičevo bajko Marijin zaklad, saj se zgodba dogaja ravno med Zbegovim in Zajčevim gradom.

Zbrali smo se pred Večnamenskim domom, kjer je Andreja Fridrih, članica Aktiva kmečkih žena Kebelj, prebrala prvi del bajke. Nato smo se podali proti gozdu in tam je Janja Pučko, predstavnica Krajevne skupnosti Kebelj, prebrala drugi del. Nestrpno smo čakali nadaljevanje zgodbe, zato tudi strma pot ni upočasnila naše hoje. Sredi pohorskih gozdov nam jo je prebrala Vida Javornik ter nam na kratko predstavila življenje tistih časov. Zanimalo nas je, kako se bo vse skupaj  razpletlo, zato smo pohiteli proti vrhu. Naša odlična vodička in članica Turističnega društva Lipa Kebelj Jožica Šturm nam je prebrala še zadnji del in spoznali smo, da je roparski zaklad še vedno skrit nekje sredi pohorskih gozdov. Nato smo se varno spustili v dolino in ob povratku so nam članice Aktiva kmečkih žena pripravile bogato pogostitev. Predsednik Turističnega društva Anton Smogavc je vsem udeležencem razdelil priložnostne razglednice in  poslovili smo se z željo, da se prihodnje leto spet srečamo.

Zahvaljujemo se prav vsem sodelujočim in  obiskovalcem, Turističnemu društvu Lipa, Aktivu kmečkih žena, Krajevni skupnosti, osnovni šoli in vrtcu, ki so nam pomagali pri organizaciji dogodka.

Aleksandra Repnik Merc

V torek, 27. maja 2025, smo v Pionirski knjižnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica uživali v predstavitvi pesniške zbirke PO POTI MOJE DOMIŠLJIJE učenke DANE PERHOČ iz Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenka Bistrica. Recital njenih pesmi in zvoki glasbe so se dotaknili vsakega otroškega in odraslega gosta. Ob prebranih verzih so nas prevevali občutki, kako lep bi bil lahko ta svet, če bi vsi razmišljali, videli in čutili kot mlada pesnica Dana Perhoč. Za delček tega občutka vam v branje ponujamo le enega od njenih verzov: »Preden izrečeš besedo, dobro premisli, da jo drugi morda ne sliši, si ne misli. Veliko lepši je svet, kadar se prijazne besede govorijo, te so tople in ljudem nasmeh na obraz povzročijo.« Pesniško zbirko Po poti moje domišljije najdete tudi na knjižnih policah naše knjižnice. Vabljeni med knjige.

(Darja Kolar)

Pod tem naslovom je izšel zbornik, ki ga je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izdala letos ob praznovanju 60-letnice ustanovitve Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in 50-letnice Pionirske knjižnice. Zbornik, razdeljen na pet poglavij, podrobno osvetli, kako se je knjižnica skupaj z mladimi bralci spreminjala, rasla in kako danes stopa v svet digitalizacije.

Ob tem jubileju je knjižnica organizirala 2. Stepišnikovo strokovno posvetovanje, ki je potekalo zadnji četrtek v maju v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Osrednja tema je bila, kako nagovoriti mlade bralce in jih povabiti med knjižne police. Predstavljeni referati so z različnih zornih kotov podali svojo prakso poslanstva nagovarjanja mladih bralcev, od tistih, ki vstopajo v zakladnico zgodb v naročju staršev, do tistih, ki se sami podajajo na pot bralne pustolovščine. Pozornost je bila namenjena tudi mladim bralcem s posebnimi potrebami, kako tudi njim priti naproti s knjigo v tem digitalnem času. Na posvetu je bil predstavljen izziv, kako mladim bralcem približati domoznanske vsebine z uporabo digitalnih tehnologij. Udeležencem posveta je bil namenjen tudi voden ogled razstave o Lovru Stepišniku. Razstava, ki je počastila 190-letnico rojstva prvega potujočega knjižničarja, je v lanskem letu nastala v sodelovanju s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Osrednjo knjižnico Celje, Valvasorjevo knjižnico Krško in ZBDS. Za zaključek strokovnega posvetovanja pa je zbrane nagovorila Jejž muzika, akustična kabaretna glasbena skupina iz Slovenske Bistrice.

Natalija Stegne

Dr. Mateja Kišek Vovk je avtorica knjige o drevesih in razkriva skrivnosti, ki jih do sedaj marsikdo ni poznal. Na predavanju, ki se je odvijalo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v ponedeljek, 26.5.2025, je avtorica predstavila nekatere najpogostejše in najzanimivejše drevesne vrste v Sloveniji in obiskovalce seznanila s primerki, ki rastejo v našem okolju. Med temi drevesi so našla svoj prostor tudi navadna bodika, tisa, oplutnik, beli javor, divji in navadni kostanj.

Predstavila je gospodarsko najpomembnejša drevesa, kot so bukev, navadna smreka, navadna jelka, dob in graden, rdeči bor, evropski pravi kostanj, gorski javor in navadni oreh in njihove zgodbe, ki so se razvijale skozi stoletja. Drevesa je razporedila po posebnem sistemu: drevesa v polnem cvetu, drevesa, ki rastejo v mokrih logih, pod vršaci in med starodavnimi gozdnimi zidovi, na gozdnem robu … razkriva nepoznane plati dreves, ki so cenjena zaradi estetske in ekološke vrednosti.

Avtorica je obiskovalcem predstavila neizmerno vrednost dreves, spomnila na mnoge pregovore in reke o drevesih in jim predala fascinantne pripovedi o resonančnih smrekah, zdravilnem sirupu jelke, ječanju hrastovih dreves v zimskem mrazu, o medenju zgodnjepomladnih vrb in še mnoge druge.

Knjigo Drevesa Slovenije si lahko izposodite tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in si privoščite čudovito potovanje v skrivnostni svet življenja dreves.
(mpp)